Volume 4 Issue 1,2 Jugoslovenski istoriski časopis [PDF]

Zitiervorschau

b ib l io t e c a

JUGOSLOVENSKI

ISTORISKI CASOPIS

DIREKTOR

VLADIM IR Ó O R O V IC UREDNIK

V IK TO R N O V A K SAUREDNICI

M ILKO K O S

F ER D O è lé lC

LJUBLJANA

ZAGREB

G O D IN A

IV

SVESKA 1— 2

L JU B L JA N A -

Z A G R EB -

M CM XXXVIII

BEOGRAD

Sadr2aj CLANCI I RASPRAVE Strana

B ; i a a n M n p T io p o B w h , CraHoje C T aH ojeB M fc....................................... M ß a H T i f l y S i e B i ) , nper.ne,n1b Ha S tJirapcK aT a HCTopHorpatjjHa • •

1 40

S IT N I P R IL O Z I I. O s t o j i c , J o s o citanju p o v a ljs k o g a n a t p i s a ...................................... M i h a i l o J. D i n i c , O hrvatskom knezu U j k u ...................................... A l e k s i j e O i e s n i c k i , K ad je ub ije n car M u r a t ? .............................. B a c i n b r i o n o B H h , n p n ji0 3 n ncTopnjn name TproBHHe y X V III BeKy. CpncKO-aycTpncKa TproBHHa. CaM03B3Hn k o h 3 vji M w o . K oh necHj'a rpHKor T p r o ß u a .............................................................................

75 77 86

95

K R IT IK A F r . R a m o v s i n M i l k o K o s , B rizinski spom eniki (Fr, Q rivec) • N. L. O k u n e v , M m iemeBO, naMsrrmiK cepöcK o rb HCKyccTBa X III b . (1&yp^e BouiKOBHti)..................................................................................... D o r o t e j a W e s t p h a l , M a lo p o zn a ta slikarska d jela X IV — X V III sto lje ca u D a lm a c iji (Ljubo K a r a m a n ) ............................................... C i r i l I v e k o v i c , K rstio n ic a kod sto lne crkve sv. Stosije u Z ad ru i vrijem e gradenja njezina i crkve sv. D o n a ta (L ju b o K aram an ) P a f l. M. r p y j H h , I_I,apnua JeJieHa m he;iHja c b . CaBe y KapejH (B. T io p o B H h ) ...................................................................................................... B . h j k o M H ü O B a H O B , BHJbeiuKe h npnqaiba H3 >KHBOTa Eje;ionaBJinha no upHMatby CTapiix Bp^aHa (B. T i.) ........................................... M h j i . C. HJi MnoBnfc, rio-io>Kaj h TepHTopnjajiHH pa3BHTaK Bejieca (B. T i . ) .................................................................................................. O t t o F l a k e , T ürk enlouis. G e m ä ld e einer Zeit. (B. T i.) ..................... W a l t h e r P a h l , D a s po litis c h e A n tlitz der Erde (B. T i . ) ................. J a k s a R a v l i c , M akarska i n jen o p rim o rje (Q rg a N ovak) . . . . B. H. S u m n e r , R ussia an d the B alkans (1870— 1880) (C.ioßoÄaH JO B a H O B M ti).................................................................................................. H a n s H u m m e l , S üd o ste u ro p a un d das Erbe der D o n a u m o n a rc h ie (B. T io p o B u f c ) ..............................................................................................

102 106 108 112 114 115 116 116 116 116 118 122

J o ß a H M. J OB a H O B H h , Bopöa 3a napoAHO yje,a,HHjett>e 1903— 1908 (B. T i o p o B u t i ) .............................................................................................. W a l t e r S c h i n n e r , D e r österreichisch-italienische G e g e n s a tz auf

123

dem Balkan und an der Adria (B. T io p o B u t i) ............................

125

Egon

H e y m a n n , B alkan. Kriege, B ündnisse, R e v o lu tio n e n (B. Tio-

poßnh)

...................................................................................................

M a c k e n s e n , Briefe und A ufze ic h n u n g e n (B. T i . ) .................................. M i l a d a P a u l o v ä , T ornas G . M asary k a Jin o s lo v a n e (D ra g o tin L o n c a r ) ..................................................................................... ■■ • • L. P f e f f e r , Istraga o sarajevsk om atentatu (V asilj P o p o v ic ) • • ■

126 127 128 129

P R IK A Z I F r a n c G r i v e c , Z itja K o n sta n tin a

in

M e to Jija

(M . K o s ) .................

F. S i s i c , N e k o lik o isprava iz pocetka X V st. (S tjepan A n to lja k ) • • T h o m a s W h i t t e m o r e , The M o s a ic s of St. S o p h ia at Istanbul (B iia ü . P- neT KOBH h).................................................................................

132 133 134

CraHoje CraHojeBnh >KaJiocT je yßeK BeJiMKa Kaji ce H3ryöH jejtaH mobck oa BpejiHOCTH, a ji,Ba nyïa je Beha Kaa ce Taj qoBeK H3ryÖH y HanoHy CBor CTBapajiawor pa,n,a. Hckojihko HauiHX 3HaqajHHX XHCTopimapa, Kao M. PyBapau, C t. HoBaKOBHk, Jb. KoBaqeBHtî, M. MnjaTOBHfc, yMpjiH cy y aocTa ayöoKoj cTapocTH, Kaj, je Beh h npnpo.ua caMa cTaBJbaJia Tawy Ha twixoBe 3aBpuiHe peweHHue. CTaHojeBHÎî je yMpo no rouHHaiwa HeiuTo Majio npe Hero hberoB BeJiHKM yqHTejb K. JnpeweK, npeKHHyT Ha nocjiy 6am y oho Bpewe Käß je, cnpeiwajytiM CBojy BeJiHKy Hcmopujy cpückoi napoda, >KeJiHo Æa fla^e CBojy nyHy Mepy m ä a Harnoj H ay un ocTaBH fle.io, y KOMe tie 6mth caßpaHH pe3yjiTaTH uejia hberoBor pana o ä MeTpfleceT rouHHa h 3pejio HCKycTBO MOBeKa Kojn je npo>KHBeo je^aH Bpjio öypaH h flora^ajHivia ßoraT nepwoÄ Harne xhCTopnje h HaywHO na M36jin3a nocMaTpa XHCTopHCKe npouece h jia mx caoceha m Kao capaü,HHK h Kao x hctophckh nocMaTpaw.

I CTaHojeBHfc je Bpjio MJia,n ymao y HayKy, ca yHanpea ctbopeHOM OÄJiyKOM na ce nocBeTH cTynujH npomJiocTH CBor Hapojia. Poäho ce 12. aßrycTa 1874. y Hobom Ca,uy, Kao chh JieKapa apa JIa3e CTaHojeBufca, roji,HHy aaHa npe xepueroßaqKor ycTaHKa, Kojw he H3a3BaTH BeJWKO y36yhen>e w noTpece y ueJioM cpncKOM flpyujTBy. OTau, iwy je 6ho Bpjio aKTHBaH MJiaH omjiaÄHHCKor noKpeTa Lue3ÄeceTMx ro^HHa h jeu,aH oü, ocHHBaMa öeqKor aKaaeMCKor jjpyuiTBa 3ope, Kojoj je h KyMOBao. MHTepecoBao ce >khbo 3a cynöHHy CBoje caöpafre npeKO peKa; HcneBao je, noBo^om ByKajiOBHheBa ycTaHKa, nonyjiapHy riecMy „BojaK öwjy Xepu,eroBU,n“, h caM joj je Hauuao apwjy; 6ho je cpehaH lu to je Morao nojbyÖHTH y pyKy upHoropcKor BejiHKor BojBOjiy JVUipKa, h lu to je, Kaji, je 6ho Ha npojiacKy Kpo3 Beq, JiHqHO no3Äpaßno KHe3a HHKOJiy.1) Y HajpaHHjwM roßHHaivia CTaHojeBa fleTHLbCTBa, y Kyfcw H>eroBa ou,a roBopmio ce cwrypHO Bp.To MHoro o öopöaMa y Bochh h Xepu,eroBHHH, o paTy npoTHB Ty1) B . H >eroB e y c n o M e H e y

Jugosl. istor. casopis

C . K . F j i a c n a k y X V I I I , 1907., 5 8 4 h ä .

1

2

B. Ti o p O B Hiï

pana KojH cy BOÄHJie Cpöwja, IipHa Topa h Pycnja, o 6ep;iHHCKOM KOHrpecy, o hobom ycTaHKy y Xepu,eroBHHn m Bokh, o upHOropcKoj 6op6n 3a rinaB h fycHfte m nocJie 3a Yjiuhh., o nporjiacy cpncKe KpajbeBHHe. Caiw CTaHojeBHh, Kai, je 6 ho pacnoJio>KeH, joui npe Tpw — qeTnpH ro^MHe, neByuiHO je oqeßy neciwy o ByKajioBHhy h OHy HeKa,u tojihko neßaHy ayry necMy r io ByrapcK oj KpB ce Jiiije Ö k o ÜJieBHe h Coqfmje.

ripßM yTHCHH H3 MJiaflOCTH ÖHJIH Cy XHCTOpMCKM, y oöa 3Haqeii.a Te pequ. Ohm cy Ha MJianor CraHojeBnfca h Hajßmue Äe^OßaJiH. Y oqeBoj Kyhw, jom Kao MJiajx haK, CTaHojeBHh ce oAao npoyqaßahby xncTopnje. OTau, My je mvvao Jieny öhöjihoTeKy, ca CKopo cbhm OMJia,n,MHCKHM qaconncHMa. A y to ßpeiwe cbm naujH Ktt)H>KeBHH jihctobh, a H0B0caj],CKM HapoqHTo (¿lanuua, Maüiuiia, Jaßop, CmpaoKUAOBo, Bpmjban, nope.ii, Jleüioüuca), nyHHJiH cy CBoje CTynu,e xmctophckhm pacnpaßaMa, Koje cy 6mie c najKhbOM qMTaHe w KOMeHTapncaHe. Ta^a je HenoMHJb MhjaTOBMtì, nojia XHCTopnqap a nona npunoBe^aq, öho je,n,aH oa HajoMMJbeHHjHx nHcaua HaiuHx. H3 Tor BpeMeHa ocTaJia je CraHojeBHhy CBe äo Kpaja >KHBOTa n3BecHa CHMnaTHja npeivva tom poiwanTHqapcKOM xncTopnqapy, Kojn je 3Hao ä a nojaqa h pa3He)KM iberoBy JbyöaB 3a XHCTopHCKa nnTaiï>a. Y oqeßoj KyhH, nopeÄ CBHx TaÄamti>Mx Kft>n)KeBHHKa h jaBHwx pajiHMKa hobocajiCKHx, CTaHojeBHh je cpeTao h MjiapnoHa PyBapua, cTpacHor nojieMMqapa h o,o,JiyqHor h npKOCHor öopua 3a HCTHHy, qnje je paflOBe qnTao HapoqHTo y CmpaoKUAOßy. CTaHojeBHheB apyr h npwjaTejb JoBaH Pa,n,OHHh mhcjim, na ce HHTepec 3a cpncKy iipoaiJiocT koä CTaHojeBHtia „npo6yn.no“ noji, yTHuajeiw JieKTnpe PyBapqeBHx cnnca, Koje je OBaj jkhbo qwTao n npwMao „c ähbjbehbeM“.1) CTaHojeBHÍi je, ßoncTa, — h to My cjiywH Ha qacT — paHO oceTHO kojihko BHLue Bpe^H PyBapau h oho luto oh 3aCTyna y XHCTopHCKoj Hayu,H oji, H>eroBHX npoTHBHHKa, ajiH je oh PyBapua Morao TaKO oceTHTH caMO 3a to luto je Beh HMao npoöyheH HHTepec 3a XHCTopwjy h jejiaH npHjinqaH OH,n, npoheHe JieKTHpe. „noÄ yTHuajeM MjiapHOHa PyBapua“, npwqa r. PaflOHnh, „CTaHojeBHh je Beh Kao haK Y rHMHa3njH noqeo na cTy^wpa H3Bope 3a H a m y MCTopnjy. HaTnuce h 3anHce, JieTonnce h xpoHMKe, Kao h noBejbe, qwTao je oh nawjbHBO“. M 3 HOBOca^CKe THMHa3HCKe KH>H>KHHU.e y 3HMao je LLIacJ)apnKOBe Pam atky, MhkjioinwheBa Monumenta Serbica, rAacHuke CpncKor YqeHor JlpymTBa. „JeÄHora flaHa, Kao haKa ce^Mora pa 3pe^,a rHMHa3nje, 3aTeKao caM ra HarayTor Haß cneu,HjaJiHOM KapTOM aycTpHCKor BojHor !) JleTonHC MaTHue CpncKe, KHt>. 348, 1937., cen. np. 1—2.

CTaHoje

CTaHojeBHh

3

HHCTHTyTa h c KH>nroM Kohct. JupeqeKa Die Handelsstrassen und Bergwerke von Serbien und Bosnien während des Mittelalters.'1) CeM Te KhbHre, CTaHojeßnti je no3Haßao, Kao rMMHa3ncT, jorn ¡1 Äpyre HeKe jHpeqeKOBe cnnce, TpyaetiH ce aa ce luto 6ojbe oöaßecTH h na luto j,y6^e y^e y XHCTopHCKy MeTOÄWKy. MnTao je cße no qera je Morao Äofcn, Ha cpncKom h HeMaqKOM. 3aÄHßjbaßao je 3Hart>eM cTßapw He caMO cßoje itpyroße, Hero qaK h HacTaßHHKe, Metjy KOjHMa je MJiaÄH Thxomhp OcTojHh paHO no3Hao hberoßy ÖHCTpHHy h ßpe^HOCT, TpyuefcH ce aa My hx KopHCHO ynyTH. C ß o j KH)H>KeBHH h HayqHH pa,n, noqeo je y rHMHa3 MjM, h t o , nociie CTHXOBa, oßM ax ca x h c to p h ck h m qjiaHUHMa h oueHaMa. flpBH HberoB qjianaK 6 ho je HanncaH y HOßOcajiCKOM Bpanuky LiOBOflOM neTCToroflHULLtHne cm pth öo ca H C K o r Kpajba T ß p T K a I, 1891 . r o ß .1) Y Bocanckoj Buau, 1891., 287 , c a noJLy norpqeHHM CBojHM HMeHOM Kao C p ö -K o c ra n H H , C TaH ojeB H ii ce jaBHO ca H anoMenoM, Äa CHMa MHJiyTHHOBHk HHje po^eH 5. Hero 3. OKTOöpa 1791. O h ce, y T o j KpaTKoj HanoMeHM, noKa 3ao Kao MJiaÄHfc KojH HHTa M Horo h najKJbMßo h Kojn je a o T o r ÄaTyM a Ä o m a o He c a n HeicoM jihmhom KOMÖHHauHjoM Hero lu t o je Hauiao na ce Ta K o HaKHa^Ho ucnpaßH o caM C. B yjioB H Îi, Kojn je o to m n n cao . A m o,n t h x npßMx n o cjio ß a HajöoJbH My je paß onuiHpHa oueHa Ha cnwc >K. M. PoMaHOBHfca Buoipacßuja u dpvtcaBHmka padna Byka Bpankoßuha u MüJiouia OôuAuha. O H a je n 3Jia 3Mjia y Jaeopy 1891., 6 p. 47- 51 , M 3acJiy>Kyje CBaKy na>Krt>y. Mjia.un KpMTHqap npwxBatia T y o a npße, c nyHHM pa 3yMeßaH>eM, k p h th h k h cTa B M. P yß a p ua h tte ro B ilo kjihk „Ha H3Bope, Ha qncTH H y, Ha BHcnny“ h ca 3acjiy>KeHOM o u ltp h h o m OÄÖnja oßaj enne, Kojn je, n o n p e fljio ry n. CpefiKOßHfca, 6 no qaK no 6 no H a rp a ^ y . Mjia,n,H thm Ha 3n c Ta cyn,Mo je h öojbe, h Tp e 3ßeHHje, m c a Bum e 3Hait>a Hero Harpa^eHH BejLHKOLUKOJiau, a t o ÄOHCTa HHje ÖHJia Majia CTßap.

Kao luto je MJia^H JnpeqeK, jorn Kao rHMH33HCT, noqeo nncaTH pecJjepaTe y 'Aacoüucy ¡teuikoi My3eja, TaKo je h JoßaH rpqnh yßeo MjiaÄor CTaHojeßHtia, joui Kao Cßor tjaKa y rnMHa3njH, na My 3 a CmpaotcuAOBO nnme npHKa3e h oueHe. jtoBOJbHO je caMO npeJiHCTaTH Taj qaeonwe H3 1892. toä., na BH^eTH, ca H3HeHat)erbeM, ulto je CBe CTaHojeßHh ßefc rana qHTao, o qeMy je nncao, h uiTa je CBe 3Hao! TaKo je, Ha np. pecfiepncao o CüOMemky C. K. AKa,neMHje IX —X, r^e cy CBe caMO cTpyqHH npnJL03n, h HMao je qaK h CBoj cyn,. 3a nMCMO ÄecnoTa iàyptja Xyhba^Hjy h ojiroBop oßora jiecnoTy, Kojn ce Hana3e y je^HOM aejiy fleTpa Bor,naHOBHtia (o kom je nncao M. MHjaTOBHti), oh CMejio tbpäh na cy c)bajiCH(J)HKaTH, mhoto oTceqHHje Hero MhJ) Ja ra HHcaM HMao y pyKaivta. B. TjiacHHK HcTopHCKor XlpyuiTBa XI, 1938., 38. 1*

B. TiopoBHfc

4

jaTOBHh caM. riMcao je o rA acy m pacnpaßaMa Koje cy y tteMy M3Jia3 MJie o u Jb. KoBaqeBMfca, „nocjie PyBapua Hajßeher mctopnK3 Hamer“, C t. HoßaKOBHha, Jb. JoBaHOBHfca m ap. K au peepniue o rA acnuky Cpn. yqeHor J],pymTBa kh>. 75, oh HcnpaBJba, c ycnexoM, JoßaHa BouiKOßMha y oöaßeiuTeLbMMa o npenncu,H B. Kapaijutia h Jl. MyiuMUKor. MnTao je qaK m nejiarnheBy CAdBencky y nujy w ¿tao, HapaBHO, HeraTMBaH cy a o hboj. Pecj)epncao je, cyBHiue cyiwapHO, o nojieMMUH H3Me^y Jb. JoBaHOßMha H J. MMLUKOBMÍia O KOCOBCKOj 6 mTUH, HaJia3etiH fla MHLUKOBHti HHje y npaßy kojihko oh caM mmcjim. 3a no3HaTor XHCTopnqapa — ÄMJieTaHTa CwHHLiiy Bor,naHOBHha oh he Beh Tana TaqHO pefcn Aa My je MaHa „ lh to cyßHiue b 3 >khocth ,n,aje .noMahiiM (na h n03HHjHM) M3BOpMM3, a CTpSHe H3BOpe OM3JIOB3)KaBa“. O JnpeqeKy je roBopno noBO^OM H3 ,o,aH>a Cpückux cüoMenuka m pacnpaße o ToibeHy, 063 nyT3 c HajßehHM iuTOB3H>eM. ByÄyfcer CTSHOjeBHhS, KOjn he y KpHTHU,H HO Kpaja ÖpaHMTH 3HTHLJUOBMHHCTHqKH CT3B, n03H3heM0 Beh C3,H M3 OBOT CT3B3, HaiIMC3HOr noBOÄOM EulHoipacßcke kapuie cpückux 3eMaA>a, Kojy cy H3 fl.aJiH BeJiHKOHJKOJiLi,H 1891. roß.: „OayiueBJbeLbe 3a CBoj Hapoa je ÆMBua BpjiHHa, aJiH Kaa t o oziymeBJbehbe ripete y LU0BHHM3aM, OHjia oji, BpjiMHe nocTaje cTpacT, a CTpacT je nopoK“. M oh c Tora nieÄHuiTa, Kao rip a B M cjieflöeHMK PyBapqeB, ocyhyje lu t o ce uejia XpBaTCKa m uejia MaheaoHHja npwKa3yjy Kao HCKJbyquBO cpncKe. CeM o xMCTopHCKMM cnncHMa oh je, y ÄBa-Tpn Maxa, nncao M O KH>H>KeßHMM CTBapHM3. HajOLUTpuje je H 3 n 3 0 riOJI Äe KoKOBy MaAy M apy y npeBoay M. ToopMha, Tpawehn ,na ce y KopeHy yHHLUTM T3 BpCTS Krt>M>KeBHOCTH, H Ä3 TO yHHLUTehbe H3Be^e OMJiaÄHHa. ApyroM npHjiHKOM, HamuaBuiH hs necMy ílycüiun>ak J sh. J],po6 hj 3 K3 , oh je, C3 B oaymeBJbeH, npeTepsHO HaniaiuaBao ,n,a je To necMa Koje ce „He 6 h nocTnji,eJin hm HajßehH n e c H M U M “ , cnajajyhn y ceön Bep3H(|)HKaunoHy cnocoÖHOCT 3MajeBy, MMcao h o c t HeH3ji,OBMheBy m jaqwHy KocTMheBy. CmpaotcuAOBy je C T a H o je ß H h , h c to j o w K a o rn M H a 3 H C T , Y n o q e o i t a o ö j a B J b y j e m C B o je q jiS H K e . r ip B M , y 6 p . 1 1 , n o J ie M H q a H j e . r io B O Ä O M

B ejiH K O U LK O JiC K e e T H o rp 3 (| )C K e

je

MJiajiH n M c a u ,, J. M o jx e c T H H y

je

C T 3 H o je B M h

ce

T a fte r iM c a o

Mjiaflor je

H a jB M L u e

Viencu je,n,aH äs T p e ö a

mmcjiho nncua

M M pH O

O M Jia flH H M 3 M a ,

cmo B n a e J iM ,

ksko

T aj

m ca

KOM e

„ U B e T a J ia “ ,

je

jto c T a

K apT e,

HaqeJiHO

npoT M B

o rp aüH O ,

K o je

H anM C 30

q jia H a K H a p a w y H

C pös, hs Kojn

o aro B o p um

y K y c h BacriM -

o aro ß o p T aK T a,

a jiH

Bpjio

3a

K apaK T epH C T M qaH .

n p M J in q H O

y TpajxMUMjM

ce, n p n p o Ä H O , y c p e a n H M r^e je HHje Morao j o m OTeTH.1)

O M Jia /iH H a

!) O h je HCTe roflH He o a r o B o p n o h Ha MJiaHaK H3 Vienca „Iz Ducangeova, Illyricum vetus et novum’ o Hrvatima“. CTpa*nji0 B0 1892, 778—9.

CTaHoje

CraHojeBHti

5

MaJio npen caiwy MaTypy Hanncao je CraHojeBHh npBH CBoj npaBH HayqHM qjiaHaK „Tperopac o HauiHM jyHanKHM HapoflHHM necMaMa“. Y tom qjiamty ¿TaHojeBHh, no apyrHivia, ajin Ha 0CH0By n3Bopa, CKpehe naxcfcy o noMeHHMa HaiuHX Hapon,HHX necaMa koä XloMeHTHjaHa h Teonocnja, a Ha 0CH0By T>. MajieTHfca n A. riaBHha, ca rpqiom tckctom y pyun, ÄOKa3yje jxa Tperopac He roBop« o HauiuM HapoßHHM necMama. To je npBH H>eroB noKyuiaj npHMeHe KpHTnqKe PyßapqeBe uim ne, jom HejioBOJtHo caMOCTaJiaH, ajin meTOÄCKH Äoöap. Mjia,a,H tjaK je nomao Ha M3Bope, Ha npaBH nyT, aa bhäm h yTBpßH u n a ce Tamo Kaxe, na äa TeK Ha 0CH0By Tora h 3bo.hu 3aKJbyqKe. PacnpaBa Ta HHje ßecnpeKopHa; öhjio 6h, y 0CTaJi0M, ßnme H ero HenpaBeßHo h Tpa)KHTM t o ofl me. Hh ÄaHac MHorn o ä ohhx KojH ce 6aße xHCTopnjoM HapoHHe noe3Hje He Mory ,n,0B0JbH0 kphthmkh p,a pa3a3Haßajy CTBapn. OTKyn, 6h ce t o moimio Tpa>KHTH o ä MJiajmfca, Kojw jom HHje hh yuiao y npaßy HayKy! Je jih oh Morao bhäcth, Tana, jia HaßOßH koji, TeoÄoenja (ceM je^Hor) h koä floMeHTHjaHa o neßamy necaMa HHcy y hcth Max h Ä0Ka3H Ra cy t o 6atn örnie napodne necMe? Ajih oh o ld to je y tom qjiamty rjiaBHO w Äo 6 po to je obo: na je mjishh tjaK, h npe yHHBep3HTeTa, h npe ceMHHapcKe B exöe, oceTno w BHfleo KaKO Tpeöa a a ce paßH h KojHM ce HaqHHOM jeduno Mowe Hohn äo ca3Hama npaBe mcthhc. Flpe oanacKa H a YHHßep3HTeT, y JieTo 1892., HanHcao je CTaHojeßHli h CBoj qjiaHaK o M. Pyßapuy, noBOHOM meroße Hje3HeceToroHHuiH>Hu,e, nyH ßMBJbema npeMa 3acJiy>KH0M xhctopHKy. 3 a mera Pyßapau, je „npßH, Hajßpe,n,HMjH h HajßetiH paflHHK“ Ha Hauioj XHCTOpHCKOj HayUM, „npBH HCTOpHK H a CJlOBeHCKOM jy ry “ yonuiTe, qoßeK Kojn je npeMa cTapoj „uikojih Ha3aTKa“ cTBopno HOßy „mKOJiy HanpeTKa“, OHy „Koja yqM na cy hctopnjCKH H3ßopH nncaHa aKTa h cf)aKTa“ . Kao THnHqaH npHMep npHMeHe meroße mKOJie HaßOHH Pyßapqeßy pacnpaBy o cmpth u a p aY p o m a. Pyßapau, HHje, Harjiauiaßao je oh, Geschichtsschreiber Hero Geschichtsforscher. Taj qmHaK je yjeflHO h jacaH nporpaM pana MJianor HayqHHKa; oqeBHAHO je, aa he h oh caM HacTaBHTH Taj HaqHH pa.ua, Kojn to jih k o ueHM h KojH je ßeh a a o ts k o Jiene pe3yjiT3Te. Ajih Me je^HO y tom qjiaHKy, Maua npHroimoM, HnaK 3aqyHHJio. Pyßapau, je, noncTa, noßeo CMeJiy w qacHy 6 op 6 y 3a HayqHy HCTHHy w t o My je je,n,Ha o h HajKpynHHjnx 3acJiyra y HaiueM HyxoßHOM >KHBOTy. Ajih y Toj 6 o p 6 n oh HHje 6 ho caM. Barn o tom hctom nHTaH>y, Koje noMHme CTaHojeßHh Kao thn n q a H npHMep pa3JiHKe pana H3Mehy CTape h HOße uiKOJie, pacnpaßjbao je h Jb. KoßaqeßHh, m t o HCTe roHHHe h y h ctoj KhbH3H, h He Marne TaqHO h ouiTpoyMHQ. 3am T0 Hnje noMeHyo h m e r a ? M j i h jo m Kora? OßaKo, caM H a cueHH, Pyßapau, n c n a n a h cyßHrne ocßeTJbeH h , M a u a BeoMa 3 a c n y > K a H , HeKaKO HenpaBeHHO H3HßOjeH.

6

B. TlOpOBMfc

II 3aBpiIIMBUiH rMMHa3Hjy CTaHOjeBHÍi je (ÍHO H3qMCTO C IIHTahbew uiTa he CTyiiMpaTH. Miwao je Beh u t o t o b njiaH . PemHO ce ,na Ha jeceH 1892. roa. H¿te y Beq. HeuiTo no « e jb u oi;a, KojH je 6 h o SeMKH íjaK, aJin BepoBam o jo ui m 3aTO, l u t o je 3nao na upocjbecop JnpeqeK npejia3H y TOKy uflyhe lu k o jic k c ro^HHe M3 ílp ara y Beq, Ha TaMOLUHjH yHHBep3MTeT. Y jeceH 1892. npoJia3no je JnpeqeK Kpo3 H o b h C a á h CTaHojeBHh je HMao iipnJiMKe n a ce bmah c h>hm. O n H>era je M o ijia h ao3Hao 3a Taj npejia3aK. Ha 6eMKOM yBMBep3HTeTy CTaHojeBuh je y rjiaBHOM CTyUMpao kojí npo(J)ecopa B. Ja rn o s n K. JnpeqeKs. CTaHojeBHh HHje M.viao (j)HJIOJIOLUKHX CKJIOHOCTM, HHTM je MKa,H (|)MJIOJIOrHjy p ajino He caiwo c JbyñaBJby Hero hh c npmioKHoiiJtiy. Ajih je k o í, Jsrntia nnaK HMao ycnexa. Jarnfcy ce CBH,n,ejia u>eroB3 6 hCTptiHa h BejinK3 jiyxoBHS paji,03HaJi0CT, a CTaHojeBHfc ce koji, Hbera ahbmo ohom orpoMHOM, eHUMKJione,n,HCKOM, 3H3H>y, uihphhh oóyxBaTa h CMHCJiy ,0,3 y CBHMa nnTaH>n.v\3 npoji,pe y 6 h th o m, T3KO petiH, H3JbyuiTH npoSjieM. Jsrntí HHje Kno 6mjio je, n a tj3K csBecHO Hsyqn cTpyqHe CTB3pn h H spoqm o fl3 y3 eTspoejioBeHeKy rpaiviaTnKy m M3Tepn>n je3MK C3bji3,H3 (5ap jouj jeji,aH cjioBeHCKH je3«K, npBencTBeHO pycKH. M h o to BMine Hero J3rntí CT3HojeBHti3 je no npe,n,MeTy 33HHM30 JnpeqeK. PeTKO TeMejbue cnpeMe, CTwuaHe c njianoM o,n npBe mji3Ji,octh, ca H3BaHpeflHO BeJIHKHM 3HaH>eM, C3 peTKMM flapOM 33 je3HKe, C3Be CT3H h CTporo MeToji,nqaH, JnpeqeK je, y mcto Bpeiwe, HMao h BeJiHKy JbyÓ3B 33 HsyKy h psji, n 6ho je h sc tsb h h k o jí ko ts ce Morjio MHoro nsyqnTH. O h je 6ho HecywibHBo H3jcoJin,n,HHjH no3HaBajiai; cpe,n,it>eBeKOBHe xHCTopnje Jy x H nx OioBeHs h BsjiK3H3 yonujTe. Bojby uiKOJiy je,H3H naui xncTopnqap HHje Morso j,o 6 h th y t o Bpeiwe hh H3 je^Hoj flpyroj CTpsHM. Ha SeqKOM yHHBep3HTeTy JnpeqeKOBy npaBy Bpej],HOCT T3Aa joui HHCy ji,oBOJbHO n03H3B3JIH H UeHHJlH y np3BOj MepH hberOBM npo(J)ecopcKH ApyroBH no CTpyuH h oh je npeasBso H3 KSTeapu cjioBeHCKe cjDHJioJiornje, Kojs je ííoS hjis cjiy>K6eHH H33MB „cJiOBeHCKa c})hjiojiornja h HayK3 o ctsph hsm s“ . Tsj je H33HB K3Tejtpa HMajia h m hoto ji,ou,HHje, h y Bpe,we Mojnx cTyawjs, oa 1904— 1908. roflHHe, H3KO je JupeqeK h CBoj npe^eT h CBoj tjisc 6ho pa3BHo y cacBHM ApyroM np3BU,y.

C r a H o j e

CTaHO-jeBHfc

7

Y Beqy je CïaHojeBMlï yiuao y Teuiibe Be3e ca Job3hom PanoHHtieM, Majio cTapnjwvi apyroM H3 rHiv\Ha3Mje, Kojn je cTyju p a o onuiTy XHCTopnjy ca reorpa$njoM . Pa,n,OHHÍi caM Ka3yje, Ra je non. CTaHojeBHheBmv\ yTHitajeM m oh noqeo cjiyuiaTH JarufceBa npejiaB aita h nocTeneHO CBe Bwue ca onuiTe XHCTopnje npe.ia3HTn Ha Hau,HOHaJiHy. CïaHojeBHti caM Hiuao je h Ha npeAaBaHja ÆpyrHx SeMKHX XMCTopnKa, ajin ce 3a h>hx HHje Morao MHoro 3arpejaTM. Kaji, cmo pa3roBapajiH o thm cTyunjaMa oh ce oa cbhx thx npocf)ecopa HHje hh Ha je,u,HOM 3ajtp>KaBao ,ny>Ke hjih c BHiiie Henocpeji,HHje 3anHTepec0BaH0CTH. PaaoHHtí noMHhbe M anca BwjiHHrepa, „THnnqHor npeTCTaBHHKa yHHBepcajme HCTopHje“, qMja ra je jimmhoct ,,jom HajBHine HHTepecoBaJia“ h j ! . M. XapTMaHa, Ta.ua MJia^or aoueHTa. XapTMana je CïaHOjeBHti H BOJ1HO H UeHHO; H TO je ÔMO, KOJIHKO 3H3M, jeflMHM HaCT3BHHK SeMKe HeM3HKe llIKOJie C KOjHM je HaCT3BHO Be3e H AOu,Huje. HberoBy Xucíüopujy HmaAuje y CpedwM Beky npaTHO je c na>Krt)OM, jjok je nocTeneHO n3Jia3MJia, h HCKopHuitíaBao je HapoHHTo y cbom .nejiy Bu3aH(üuja u Cpôu. riocjie paTa, XapTMaH je 6ho CTaHojeBHtíeB iiOBepeHHK y 6ema y Be3M Ca TaK03B3H0M paTHOM OJírOBOpHOUliíy. CïaHojeBHti je h Kao cTyueHT HacTaBHO nncaite pee CBojnx HaymiHX HcnHTHBau>a. O h je oqeBHUHO HanpeaoBao. hberoBe oueHe CBe cy BHiue noKa3HBaJie MOBeKa Kojn je HaqncTO ca MeTO^OM h 3anau,HMa npaBe KpiiTHHKe XMCTopHorpa$Mje, a y h c to BpeMe h MOBeKa Kojn CBe flyó.T>e yjia3n y CBojy CTpyKy. hberoBe oueHe oópafcajie cy Befc Taj.a onuiTy riaxttjy Ha ce 6 e. H auia Hay4Ha XHCTopMCKa KpHTHKa, ce.w 6 op 6 eHMX oôpaqyHa M. PyBapua ca n. CpetiKOBHtieM, 6 m a ce npHJiHMHO ycnaBaJia. H am u rJiaBHM XHCTopHMapn, C t . HoBaKOBMÍí, M. MHjaTOBHh h Jb. KoBaMeBHtí, HHcy BHiue, hjih HHcy yoniiiTe nncajin KpHTHKa, a ÆpyrH, MJiatjH XHCTopHMapn, jaBJbajiH cy ce TeK c BpeMeHa Ha Bpeiwe, noBojioM oBor hjih oHor nHTahba. rlpBH je CTanojeBHiï n o ie o Ra npHKa3yje CBa Ba>KHHja xticTopncKa aejia, Koja cy ce jaBJbaJia koa Hac, h Ra xHCTopHCKy KpwTHKy Heryje Kao noceóaH po,n. Oji, cbhx th x ou,eHa ynajia je y ohh napoMHTo oueHa o HoBaKOBnheBOM flejiy Cpôu u Typyu X IV u X V Beka, Koja je H3.na3HJia y CmpaxciuiOBy 1893, 6 p. 48—51. CTaHojeBHh je Ta# 6 ho TeK y TpeheM ce.wecTpy CBojHX CTy^Hja, a HoBaKOBHtí je 6 ho Beti CTapnjn rocno^HH, ca CKopo TpHueceT roíinna HayMHor pazia h ca Bpjio bcjihkhm hmchom. LLlTa je MJiaflH CTyn.eHT morao 3aMepHTH fteMy? LLlTa je o h Morao 3 HaTH BMuie h 6 ojbe o a HOB3KOBMtia? A, MefjyTHM, MJiaíIH CT3 HOjeBHti HM30 je y MHOrOM npaBO h yqHHHO je hckojihko h HaqeJiHHx h ctb sp h h x 33 Mep3Ka, Koje ce He j a j y ocnopHTH. O h je c npaBOM 3aMepno HoBaKO-

8

B. T i o p o B H h

BHhy lu to je H3 0B0r aejia, c tskbhm HacJi0 B0M, H30CTaBH0 u,ejiy 6 op 6 y C p6a c Typu,HMa 3a BJiajie KHe3a JIa3apa h thm Jiejio pa36no h a o ra^aje yHanpea ocyiiHO ji,a y M3Ji3r3Lt>y 6yo,y HejTOBOJbHO noBe3aHu h Mowjia h HeTanHo oSjauihbeHH. y CTBapHoj KpHTHUH CTaHojeBHh je M3Heo Aa je npBM ae o SoJbH o ji apyror, a y ApyroM na HHcy flOBOJbHO HCKopmutìeHe hh M3BopHa rpa^a hh CTpyMHa JiHTepaTypa. Kaa npejia3H Ha KOHKpeTHe npHMepe, MJiaflM tjaK, npeMa JoBaHOBHtieBHM npHMeflóaMa yMHLbeHHM J . MhluKOBHfcy, h no cbom 3Han>y, SpaHH Byie h je^He h jjpyre CTpsHe Shjio je tsk b o , A3 nojejiHHe ;wqHOCTH h nojeflHHH MOMeHTH HHCy BHLUe MOrJIH yTHUaTH H3 onuiTH HCXOA CTBapn. CpSnja je Shjis y pscTpojcTBy h HeiwotìHs n a caMa ojiojih TypCKOj CHJ1H, KOja HHje HM3JI3 K3p3KTep 6yjHU,e HJ1H H3je3fle, Hero 0praHH30BaHe CHsre, Kojs ce pa3Buja c njiaHOM. M a ko Aa je 6ho Ha ynpaBH Cpóuje oh HHje Morao 3aycTaBHTH HeojtojbHBH npou,ec XHCTopnje h HatiH HeKH BOJiuueSHH h3hhh Aa H3MeHM CBe oho u jt o je ,noBe;io a o Tor CT3n>a. Hnje oShmho Shjio, a o h c ts , Ha je^aH mji3,h mobck TaKO 3pe;io cyn,H o thm onuiTHM nHTaLbHMa H3 H3Uie XHCTOpnje, y Kojoj cy H BpJlO 036HJbHH paflHHUH rjieji,3JiH npou,ece BHLue hs napne h Bojiejrn a a npHK33yjy h nojeAHHe jihmhocth h noje,n,HHe MOMeHTe Kao BHuie cyuéoHOCHe Hero lu to cy ohh y CTBapu motjih 6 h th . O b s KpHTHKa ao>KHBe^a je qacT, n a ce hs ft>y n03B30 h noxBSJino je csm K. JnpeMeK y CBOjoj OU,eHH HOB3KOBHheB3 iieJIS.1) Xlpyrs CT3HojeBHtìeB3 ou,eH3 o Apyroj HoBaKOBHfceBoj KHjH3H (C m apa cpucka Bojcka)'1) 6wna je MHoro HersTHBHujs. M Ty je MJT3AH KPHTH43P, nOpe,n, KOHKpeTHHX 33MepaKa, yjI33HO H y MHCTO MeTOJ],CK3 nHT3Lb3 H ,I],aO HeKOJIHKO C3CBHM OUp3BA3HHX HsnoMeHa ( uuto, Ha np., nncau, HHje oSpaTuo nyny naxeby cTyAHjH p33BOj3 BOjHHX yCT3HOB3 ; LUTO HHje npSBHO IIOTpe0Ha nopetjen>a ca hcthm ycT3HOBaM3 y cyceacTBy). M Ta je ou,eHa h no Jinny o kom je nncaHo, h no caji,p)Kajy, h no hsmcjihom CT3By Mopajia oSpaTHTH na>KH>y H3 cedie. y tojthko npe, luto je S h.13 oèj3BJbeH3 y HameM HajSojbeM Msconncy tot3 BpeMeH3. O a flpyrnx cTyneHTCKHx ou,eH3 CT3HojeBHheBHX BpejtH HspoqnTO noMeHyTH oHy o J],yHHÌieBoj Mcmopuju cpOcke upaBO’) Archiv fiir slav. Philologie XVII, 1895., 261. 2) flejio 11, 1894., 393-9.

CTaHoje

CraHojeBHti

9

cMBHe npkße,1) y Kojoj je KpwTHwap, npe rjiaBHe PyßapneBe pacnpaße, n3Heo h flo öp o öpaHHo rJiennuiTe Aa je CTeßau ripBoBeHMaHH aoLuao y cyKoô ca CaBOM m 6 ho y LberoBy oTcyTCTßy 1217. ro a. KpyHMcaH 3a Kpajba. Hay^Hy KpHTWKy HacTaBJbao je CTaHojeßuh w Jioii,Hnje. Ako h HHje BHLue Tpeöajio MHoro jiommth Konjba 3a n o 6 e,ny ohhx Ha^ejia, 3a Koja ce ro.n,nHaMa, H3JioweH MHornM ynapuwwa, SopHO PyBapau, nnje öhjio oæ Mahbe b 8>khocth cy 3 6 njaTH y Hauioj Hayu,H pa3MeTJbHBn ji,njieTaHTH3aM h ojiaKOCT n CTpyMHHX paÄHHKa fla 6e3 ÆOBOJbHHX npnnpeivia yjia3e y TeiuKa n cnoweHa nMTafta. Y caiwoj AKaji,eMnjn — a a He noMHhbeMo Äpyra Tejía — y cy nuo ce je,n,aH JieKap, u t o xupypr, uHawe CBauiTap w 6p30nncau,, fla pacnpaBJba o je,n,Hoj KpynHoj KyjiTypHO-XHCTopwcKoj TeMH, 3a Kojy je Tpe6 a.no hckojimko Äyrwx roAHHa Bpjio cneUHaJiHMx cTynnja. U pacnpaßjbao je, HapaBHO, Ha HajnoßpuiHnjn HaqMH, Kojn ce ,n,ao 3aMMCJinTn. TaKBM cjiy^ajeBH npocTo H3a3HBajy a a qoßeK pearyje Ha ft>nx. M ä o k cy CTapnjH hyrajiH, M3 MHOTHX oÖ3npa, CTaHojeßMk je cMaTpao, c npaBOM, ji,a o TaKBMM cTBapHMa Tpeßa noßecTM pen. H noßeo je. Y JJeAy X I, 1896., H3MLUJ13 je hberoßa oueHa Ha aKa^eMCKH enne B. TòoptjeBHfca o r p n k o j u c p ü c k o j üpocBeiuu, oueHa Koja je ónJia HeraTHBHa w Bp.no, Bpjio oujTpa. OujTpnHa je onjia H3pa3 Lberoße OropMeHOCTH HITO ce TaKO LUTO MOTJIO ÄOrOÄHTH, H TO He y HeKOM MaJioM jipyiuTBy, hjih y HeKOM Maconncy, Hero y ycTaHOBM qncTe n cTpore HayKe. TaKO he oh ouiTpo HanaeTH Hßyfce rojiHHe m MaTHuy CpncKy lu to je LUTamnaJia je,n,Hy pacnpaBy Tòype ByKnheBnlîa o KHe3y Mupoc-naBy.2) CTaHojeßMti je Ty pacnpaBy ocyn,no MaJio npeouiTpo jep je ÄOHCTa potjeHa ÄHJieTaHTCKH, ajin je nncau, noßOÄOM nuTahba o OÆHOcy MupocjiaBJbeßOM npeiwa He/wanjH, H3Heo Ty Äße npHMeßSe, Ha KojuMa ce Bpe.ne.no 3aycTaBMTH. H a Te Ä ß e npnMe,n6 e, H e 3HajytiH 3a lbmx, o c H O ß a o je CBy CBojy pacnpaBy o Ony HeMahbMHOM npoc(). JJ. H. AHacTacnjeButi, Kojn je MHawe BHLue 3aMpcwo Hero noMaKao Hanpeji, pemaßahbe o nocTaBJbeHOM nHTau>y. O ä th x MJiajjHtiCKHx oueHa, nwcaHMX npe 1900. roji,., ja jiHMHO HajßHuie ueHHM oHy, Kojy je ¿TaHojeBHfc Hanucao 1898. ro,n. Ha Mciüopujy Cp6a MmiaHa YöaßKntia.3) T a Mcmopuja caMa no c e ön Hnje o ä KaKßa Beker 3Hanaja, naKo nivia Cßojy He 6aui Hajjienujy npHßaTHy xncTopnjy. Ajih ce CTaHojeßuh 3a,np}Kao Ha Lboj Äy>Ke: 1) ,n,a HaqeJiHO ycTaHe npoTHB TaK03BaHnx nonyjiapHHX XHCTopnja, y KojnMa ce He roßopn nyHa ncTHHa h rae ce 3a CBe lu to ce .noroÄHJio Kpnße Äpyru, a He Tpa>KM npaßo J) fle^o IV, 1894., 323-31. ?) BpaHKOßo Ko.io UI, 1897., 375 3) JleTonHC, Kfi>. 194, 144 -158.

80.

B. Ti o p o

10

b h

h

CTahbe; 2) n a n3Hece hckojmko hobmx cxBaTaita h no,n,3T3K3; Kao h . np. o yTnu,ajy noxßaJiHHX cnoßa KHe3y JIa3apy w HeKux xhctophckhx cnoMeHHKa Ha CTBapahbe HspoßHe TpaHHUHje1); h 3) na H3Hece, y3 M. MHjaTOBHtia, hckojimko Cßojux npm iora 3a o6janiH>eH>e y3poKa nponacTM öaJiKSHCKHx Hapojia y 6op6n c TypuHMa. TaKO je, h . np., ji,o6po npnMeTno 3Jio CTan>e Hamer ce;baK3 y CTapoj apjk sb m . Ta oueHa HHawe nnje A oöpo KoivuioHOBaHa, h HHje ä o b o jb h o noße3aHa. H3 ht.e 6 h ce, Mnpne flyme, Morjie H3rpaji,HTH ,n,Be-TpH noceÖHe CTyn,uje, o,n koimx ce OHa, y ocTajioM, h cacTojn, hcthh 3 BHiue no rpa^H Hero no o6pafl,n. O caMoj YöaBKHheBoj Krt>H3H roßopeHO je Bpjio Majio; CBe ,npyro je 6 hjto Ka3aHO caMO noßojioivv H>e. LUreTa je, AOHCTa, luto je TaKo nocTynjbeHO. Jep ä sh sc Majio ko 3Ha, a h oh jjs je Majio ko cjiyTHo, a a t\e Ty, Ha npHMep, HatiH Jiene rpatje 3a nuTafoe o nocTaHKy kocobckc TpaflHunje, Koja 6 h Morjia Bp;io Jieno nocJiy>KHTH 3a aajbe cTyanje y tom npsBuy.2) Cßoje HayHHe paaoBe noMeo je CT3HojeBnfc oöjaBJbHBaTH, h c to Kao h oueHe, joui jiok je 6 ho cTyneHT. Y JJeAv i, 1894., 323— 6, LUTaMnao je pacnpaßy „Kau, je yiwpo Kpajb Pa,uocJi3 B ? “, Kojy je Hanncao Kao cjiyuiajiau, Tpefcer ceMecTpa. Y Toj pan,H>H oceha ce jacHO Pyßapqeßa uiKOJra. XncTopnqap HMa a,a npeTpece cb3ko nHTatt>e csmo hs ocHOßy H3Bops m CBe oho lu t o ce H3BopHM3 ne Möwe ÄOKa3aTH HM3 n s ce H3ÖeraBa HJIH npocTo o ä ö s u h . Tsko je oßjie oaösqeH o K33 MBaet>e, na je Cb. Csßa 3aKajiyi>epno CBprayror Kpsjb3 P s ao c jisb s h yTBptjeHO je, K3KO HHje hmm3jio curypHO ä s je oßaj yiwpo Ha6p30 nocjie ryöHTKS npecTOJia. Hpyi'M H>eroB pa,n Flpujioum u 6uÖ A uoipa0ujü cpöyjbcP ), H3CT30 n o ji yTHuajeM Jaraheßa jiejis o ueTHH>cKoj LUTSMnspMjH h K30 njioji 33hhm3Hj3 cjiOBeHCKOM $H^oJiorHjoM, ÄOHOCH nperjiea 6 n 6 :iHorpa(|)Mje o HaLUHM CTapHM LUTaMnapHjaMa h floßsp, H jom yBeK K0pHCT3H, ÖHÖJlHOrpa^CKO-KpHTHqKH npHJIOr c onucoM HeKHX cTspnx cpöyjbs, Koje je oh h u iso n a ucnHTyje no cejiHMs P s b h o t Cpeivia. Kao CTyaeHT o h je, 33jeji,Ho c s J o b s h o m PsÄOHHtieM, uoqeo y Jleüoüucy h CHCTemsTCKO npoyq3B3H>e m oueft>HB3H>e HamHX CTapHX ÖH0rp3(j)Hj3 K30 B3)KHHX H3BOp3 3a XHCTOpHjy. HeCyMHjHbo je cacBHM t s m h o rJienMujTe, n a je 3a npaßo HCKopHUitiaBahbe jenHor cnoMeHHKa npe CBera noTpeÖHO, iio ä p o ö h h m ncm TMB3tt>eM, yTBpaHTH H>erOßy BpeflHOCT H BepOflOCTOjHOCT, H A3 ce He Mo>Ke n a rn a o ö s p h noy3A3H npMK33 Hnje^Hor nepMOÄS J) H eu iT O HanoMeHa o t o m flao für slav. Philologie XVIII, 445—6.

je ö h o paH H je y Cßojoj Te3H,

Archiv

H H je, HapaBHO, 3 a H>y 3Hao h h a p . M. B p ay H y C B o jo j BejiHKoj mo„Kosovo“ (Jla jn u H r 1937), y K o jo j je p a c n p a B Jb a o o th m rwTaifeHMa. :i) roÄHUJHjHua XIV, 1894., 360—84. 2)

HorpacjjHjH

Ct

a h o j e

C t a H o j e B H f c

11

XHCTopHje 6 e3 noTpeôimx npeixoAHHx npoyqaBatta cbhx nojeJMHOCTM. MjiaflH ilhcuh, M3J10 HenpaBenHH y oueHH Hanopa CßeTHCJiaBa ByjiOBHha, ílsjih cy hckojihko cacBHM oniuTHx HanoiweHa o ohoiw in t o ce y tom norjieay ypa^m ro aoTJie, na cy HarjiaCHjiH a a je hbHXOB nocao „noMeTaK noqeTKa“, BepoBaTHO ca ^ocT a HeAocTaTaKa, aun patjeH ca HaMepoM, na, no eBaH^eocKoj peMH, nopaBHa nyT ohhms, Kojw he CTBapaTH m a h>mx. y Jleüoüucy 1895. roa. CTSHojeBwh je Aao TpH TaKBe MaJie pacnpaBe. y pacnpaBH „M3Bopn HeM3H>HHMX 6 norpaq()a“ yTBptjyje oh noy3 ja H o Beh paHHje KasaHO a^n HenpHMJbeHO MHLUJbehbe, ,n,a ce CaBa 3a HeMahbHHy Ö H orpa^njy cJiy>KHo CBojwM psHHjwM cnnCHMa, a o p a l i n o je MHiuibeLbe na cy ce ripBOBeHMSHM h ,fl,OMeHTHjaH cjiy>KHJin CaBMHHM JiejiOM. üaH a c je, MeijyTHM, H3 Be,neHo H34 HCTO nHTahbe, na ce JloMeHTHjsH a o h c ts cjiy)KHO 6 norps-

(J)HjOM ripBOBeHM3HOr3 He CaMO K3,H je UHC30 )KHTHje HeM3LbHHO, nero H K3H je nHC30 )KHTHje C3BHHO, y HJTO CTaHOjeBHh Tajia HHje jom Morao noTnyHo na Bepyje. y apyre Äße pacnpsße oh je pacnpaBJbao o CKJiony h xpoho.tolukhm 6ejieujKaM3 ,0,3HhjiOBa 36opHHKa. y p3cnp3BM o CKJiony CT3HojeBwh je üphxbstho MMiujbett>e M. ri3BJiOBntï3 h aso je HeKOJiHKO HanoiweHa fla ra jionyHH. Beh TBits je oh yno3opno Ha SeorpsacKH pyKonnc ca noceÖHHM ÖHorp3(f)HjaM3 ¿IpsryTMHOBOM, MmiyTHHOBOM h JejieHHHOM, Kojn 6h Morao 3H3Tho npnnoMotíH pew3B3H>y Tora nHTahba. Taj pyKoiiHC ocTso je, wi3K, HeMCKopnurheH cße äo H3a paTa, Ka,n je Ha ocHOBy ftera Jb. ¿TojsHOBHh yTBp^wo oho, luto je CTaHojeBMh jioHemie HacjiyhHBso.1) y íipyroj Cßojoj pacnpaBH CTaHojeBHh je Harjiamaßao h ,h0K33mb30, na xpoHoJiornjs y flaHHJioBOM 36opHHKy HHje noy3,naHa h na ce noMofcy rt>e „He CMe onpetjMBaTH xpoHOJiornjs cpncKnx apxHenHCKona“. Kao MJiaflwh ca ,a,Ba,neceT h jej^HOM toähhom yuiao je CTaHo­ jeBHh ca je^HOM ou OB3KBHX paCnp3B3 H y H3Ä31B3 AKSJteMHje. y r.iscy XLIX, 1895., oöjsßjbeHs je Lberoßa cTyn,nja O ckAoüy HeMdfoUHe öuoipacßiije od CmeBana ílpBOBemaHOia, y Kojoj je xTeo ÄOKa33TH, A3 to ji,ejio HHje uejiHHs, Hero na je C3CT3bJbeno H3 TpH nspTHje. Pe3yjiTaTH Lberoßa p33Ji3r3H>3 hshhjjth cy OHM3X Ha onÒ3Hu,Hjy h HHcy 6hjih npwMJbeHH y Hayu,H ; oä LbHx je KacHHje o,nycTao y H3ßecHoj Mepn h oh c3m. Ajih je CTVflHjOM OBHX nHT3H>a CTaHOjeBHh HeCyMLbHBO 3H3TH0 AonpnHeo ^a ce ojkhbh npn-NHWO yMpTBJbeHH HHTepec 33 Oße cTBapH M na ce npoyq3B3H>3 h3luhx CTspnx 6norpa(|)a noMHy bplühth M ca hobhx menniuTa. 143 oße oöJiacTH Ö H Jia je h LberoB3 HOKTopcKs Te33, 6 ecnpeKopaH h npaBH HayMHH psn. To je cTynwjs o Buoipacßuju Tjiac CVI, 1923., 97—105. Cp. H. Pa.nojHnfca, O apxnenncKony JXaHHJiy 11. C. K. 3aapyra, 6p. 257, 1935.

B. Tiopoßsiti

12

CmeBana J1a3apeBuha od KoHcmaHüiuHa cßuAO3o0a kao o xucmopuckoM u3ßopy. CTaHojeBHheBH npocfjecopH, Ja ru h h JwpeqeK, ÄaJiH cy o Toj pa^hbu Bpjio noxßajiaH cyn,, h kojimko cy je ueHHJiH bhah ce Hajöojbe no tom, lu to je Ja rn k yßpcTHo y cbo} Archiv für slav. Philologie XVIII, 1896., cme HCTe roßHHe, Kau, je KanaHflaT 3aßpwHO CBoje cTyanje. To je 6ho npBH pan y Harnoj cTynujn xncTopncKnx n3Bopa ca oöyxBaTaiteM jeÄHe 6norpac()Mje y u,ejinHH, ,n,aT ca noy3ÄaHHM 3Hait>eM h ca Bpjio JiennM pe3yjiTaTHMa. Hjom je CTaHojeBHh noKa3ao a a je nom yHO y uiao y HayqHH MeTOÄ h paß h ßa je y nyHoj iwepn 3acJiy>KHo CBojy jioKTopcKy THTyjiy. O ä n>era ce Hauia HayKa Morjia Haji,aTH c nyHo npaßa Bpjio 3HaTHHM ycnecHMa.

III r i o c j i e 3 a B p iu e H H x C T y n n ja y Beqy C T a H o je ß H ti je OTCJiy>Kno C B o j je A H o r o jim jjtt jH BojHH p o K . H a jß H u u e B peM eH a r ip o ß e o je c a C B ojH M nyK OM y T n p o JiC K o j, h t o y

M H C ÖpyK y.

p a ,n ,

a jin

je

T o My

je

Bpeivie

n p o n iM p n .n o

B H iiie y T p H e m y a M a ite

n p o n a jio

hberoB

npHJiMHHO

BH aoK pyr

y

3a

a p y ro M

H ayqH H npaßuy.

C T a H o je B w h c e o ^ a B H o H H T e p e c o ß a o 3 a y c T p o jc T B o C T ape c p n c K e B o jc n e h noM eH yT O >Ke1iH y

T aj M H te p e c J ie n o je n o K a 3 a o n p H K a 3 y jy fiH H a n p e a H o B aK O B H fceB O a e j i o o t o m n p e ^ M e T y . Can je , cJiy-

Bojcu,M h c n p e M a jy tiM

o rjie fla T M

M3BecHe

CTBapM

ce

H3

3 a p e 3 e p B H o r o tjD H un pa, M o r a o B o jH o r K H ß O T a

h

y

npaK C H

h

ä o ö h t h 3 a n 3 B e c H e n o j a ß e M o ry k H O C T n pa ß M JiH H je r h H e n o c p e ji,HHjer c y n a . r io n iT O je 3 a B p a iH O H acT aB H C T y a n je . h b e r o ß je w naK, rypa

c

c

ßojCK O M

oT au,

n y H O pa3yM eB art>a, f l a

Ä O B O Jb H a

cpe^cT B a.

A

C T a H o je ß H ti

je

x e jie o

jja

n aK O HHje 6 h o ö o r a T a m , M o r a o 3a chh o b o

C T aH ojeB H fc

y c a B p in a B a f t e je

XTeo

ja.a

och-

bhäh

h

HaywH u j t o B H m e y rJiaBHHM cpeji,M m T H M a 3 a CTOBeHCKy h öaJiKaH CK y H ay K y . I l o c n e B e q a o h je CB3K3KO X T e o J ia n o t je y P y c n jy .

BeJW KH X XH C T opH M apa,

ca

liih p o k h m

nor.ne,n,HMa h 6 o -

raT O M e pyÄ M u,njoM , K o jn 6 h c e G a m m x H C T o p n jo M J y K H H x C jio B eH a, y o ß a j M ax M e tjy P y c H M a HHje ö h j i o m h o t o , a H a p o q n T o He y n e T p o r p a ^ y h M o c k b h . A j ih c e 3 a T o Jte B efle ce T H X ro,n,HHa ja B H O y P y c n jH HHTeHSHBaH H H T epec 3 a B H 3 a H T 0 Ji0 u iK e C T y ^ n je , K o je c y

o 6 e k a ß a : ie n p o fly Ö Jb H B a h b e h n yH H je p a 3 y M e ß a h b e u,e„ior

Hauier h n o jiM T H W o r , h jjy x o B H o r , h M a T e p H a jiH o r C T ß a p a h b a Ha B a JiK a H y .

Y3

to , M a^a

HHje 6 h o

H H M ajio cf)H JioJior, C T a H o je ß H ti

h 3 H a o je ß o ö p o je C T y n n je o ä BejiHKe n o T p e ö e n a n pa T H h p e 3 y jiT a T e ce

khx

ocehao

K a o c jia B H C T a ,

H cnH T M B ahta,

X H C T o p n je . H e a o ß O Jb H O

a noceÖH o

y o Ö Jia c T H

3a

fa e ro ß e

cJiaßHCTHq-

KH>H>KeBHe w a y x o B H e

H a jn o c J ie , y P y c n j n c e H a Jia 3 H Jia o r p o M H a , jo r n

nperJiejiaHa, r p a t ja p y K o n n c a h A O K yM eH aT a.

yßeK

C T a H o je

C t a H o j e B H t i

13

Y neTporpaay, no caonmTemHMa J. PaAOHHfca, kojh je tsm o c hbHM npoBeo flyjKe BpeMeHa, CTaHojeBHii ce no3Hao ca CBHiwa npeTCTaBHMU,mv\a cJiOBeHCKe HayKe, B. JlaMaHCKHM, H. riajbMobom, A. riHnMHOM, A. BecejiOBCKHM, E. KyHHKOM, A. LUaxMatobom h jip. „Ajih HecyMH>HBO, CTanojeBHtia je HajBHme npwBJianmia JinqHOCT npoc{)ecopa h aKa^eiwuKa B. T. BacHJbeBCKora, TBopua BH3aHTMCKe HayKe y PycnjH“. 143 nerporpajia MJiaAH cpncKH noKTopn othijujih cy y MocKBy. Ty cy HapoMHTo npwSHpa.iH rpatjy o oflHocHivia H3Me^y C p 6 a h Pycnje, Kojy, Ha *a jio c t, HHcy ycnejiH ji,a Ha BpeMe o 6 pa,n,e. nouiTo cy npoBejiH cKopo ro,n,MHy aaHa y Pycnjn CTaHOjeBHh h PaAOHHti cy o th liijih y liap H rp a^. CTojaH HoBaKOBHh, Kojn je Bojieo ,n,a noiviawe nuia,n,e HayqHe pa,n,HHKe, H3paano hm je a a 6yfl,y nocTaBJbeHH 3a npeflaBaqe y cpncKoj rHMHasnjH y liap H rp aay h jia y3rpe,n pafle y msjio npe Tora ocHOBaHOM pycKOM ApxeoJiouiKOM HHCTHTyTy. CTaHojeBHk je CBaKaKO >Kejieo He caiv\o jia bh,hh, Hero ,n,a 6am no3Ha UapHrpa.ii; h meroBy cpeflHHy h cnoivieHHKe meroBe CTape KyjiType. O h je Beh Taj, CTBopno o^JiyKy na u jto ayQjbe h npncHnje npoy^H cpncKO-BH33HTHCKe OAHOCe, CMaTpajyiiH TO K30 OCHOBy 33 npaBHJIHO cxBaTafte p33Boj3 u,ejie cpncKe npomJiocTH. MynHOBaTo je, iwetjythm , ja,a ce HHje ivmoro Tpyn,Ho Ra HayMH h hobotphkh je3HK h Ji3 no3H3 H3 H3Bopy h HacTojaLba HOBe rpMKe H3yKe. y ApxeOJIOLUKOM HHCTHTyTy p3flHJIO Ce Kao y KaKBOM CeMHH3py ; yMHJI3 ce rpHKa naJieorpay H3 p33BOj BOjHHX yCTSHOBS, LUTO 6h jeflHHO jxano npaBy CJiHKy o opraHH3au,HjH, h lu to He^OBOJbHO n y m cTapiije h MJistje H3Bope npH cTBspafty saKJbyqaKa.1) Ceivi ycneH d(ora CTaHojeBHh je y U,apHrpa,ny no3Hao h A. BacnjbeBa, B. naHMeHKa h n. MHJbyKOBa, 3a Kora r. PaAOHHk npHMa, aa je 3H3THO yTHuao Ha CTaHojeBHfia npojxySjbyjytiH meroB HHTepec 3a couwaJiHe h eKOHOMCKe npoSjieivie. MeHH, 3a uejio Bpeiwe Hamer onmTema, HHje CTaHojeBHh HHKaa noiwHftao HayqaH 3Hawaj Mn^yKOBJbeBa pa^a, ,hok je o yeneHeKOM roBopwo BHme J) Byzantinische Zeitschrift X, 1901., 641—2.

14

B. T i o p o B n k

nyTa ca ÄOCTa noLUTOBama h MaK ca M3BecHHM waibemeM u n o ce c hbMM pa3HLuao. Fio noBpaTKy H3 Llapurpa^a CTaHojeBrfì je 6 mo H3aópaH 3 a ÄoueHTa Ha BejiHKoj LUkojih. Bjia,n,aH ToopijeBHfc, Kojn je Ta,n,a 6 ho npeïcejïHHK BJiaae h Kojn My HUKaj, Hwje Morao 3a6opaBMTH OHy HeraTMBHy oueHy, Huje xTeo ,n,a oj],oöpM raj H3öop. ß a He ryÖH BpeMe CTaHojeBHh je o ra m a o y Mhhxch, na Kon Tana HecyMhbHBo HajSojber BH3 aHT0Ji0 ra, Kapjia KpyMöaxepa, ynoTnyHH CBoje 3Hame. Huje^aH Ham xucTopwMap npe mera HHje y npBOj MJiaÄOCTH CBOj n03HB CXBaTMO 03ÖHJbHHje, HMTH ce 3a H> cnpeMao ca to jih k o nJiaHa. PyBapau je 6 ho no raaBHoj cTpyuH Teojior, HoBaKOBHh (frnjiojior, MHjaTOBHÍi (|)HHaHCHep, KoßaMeBHh MaTeMaTHMap. Je^uHH ce CTaHojeBHk on npBor ,n,aHa nocB eino caß XHCTopuju. McTHHa, )KHBa Äyxa KaKO je 6 ho, oh ce SaBHO m ÄpyrHM CTBapuMa h nuTamuMa ; 6 am oßor BpeMeHa ca HeKOjiHKO Äpyroßa öo p n o ce 3 a pecftopMe y MaTHu,n CpncKoj; napoMHTo ce oflyBeK Mnoro uHTepecoBao 3a nojiHTHKy h HauuoHaiiHy aKimjy; — aJiH t o je CBe oh, u naK , no/ipeijHBao cbom rJiaBHOM 3a^aTKy, cMaTpajyfcH Te CTßapw, y H3Becnoj Mepu onpaB^aHO, Kao cacTaBHH ,ueo XHCTopHCKor HHTepeca. IV TeK y jeceH, 25. HOBeMöpa 1900., HMeHOBaH je CTaHojeBHfc 3 a ÄOU,eHTa cpncKe xHCTopuje y BejiuKoj LUkojih. rioMeo je pan c nyno floßpe BOJbe, wejbaH na h Henocpe^HO yrwHe Ha cTpyHHo 06pa30Bame Hamer XHCTopunapcKor noÄMJiaTKa. Y cbom npucTynHOM npeflaßamy, Kao nporpaM cßor pa^a h nporpaM HOBe LUKOJie, oh je nocTaßHO oße 3axTeße: „3a,n,aTaK je cpncKe hctopH orpa$nje na ce je^HOM eMaHUHnyje oji, a o c a ^a m e r ycKor ji,ejioKpyra, na ocTaBH ao c a ^a m e CBoje CTa3e, ja.a noqHe pa,n,MTH Ha lHHpoj OCHOBH ca CBHM3 H3ßopnMa, Kojn joj Mory npyjKara Ma h HajMame noji,aTaKa m ca CBHMa noMotiHHM mctophckhm CTynnjaMa, Jia oöpatjyje cße nepujofle cpncKe HCTopuje w cße rpaHe HapojjHora m .npwaBHora XMBOTa y npouuiocTM, na McTopnjy CpncKora Hapo.ua nocTaBH Ha meHO MecTO y McTopwjH BaJiKaHa h y McTopHjH CßeTa.“ 1) ÜHcao, Me^yTHM, HHje m hoto. O ä 1896— 1902. ro a. HHjfc oöjaßMO HHjeaHe Befce CTBapn. MaJiH HJiaHaK Heuimo o JakuiuÈuMa, npemTaMnaH 1901. roa. H3 Hoße Mckpe, caMo je pe({)epaT m ÄonyHa KmH3H MatjapcKor xHCTopnqapa C. BopoßCKor Xu-cmopuja HcitjAcinkoi cüaxujiyka. MjiaHaK o flu üy Cuany (ms IlpocBeüiHOi rA a c m k a , 1901.) yjia3H ítejiMMMMHo y okbmp meroBe ÄHcepTauMje w KopucTaH je, ajiu HHje npaBa cTynuja. CnopHa je i) C. K. r.aacHHK, X, 1903., 544.

CtaHoje

CTaHojeBHfc

15

joui ocTaJia h CT3HojeBHkeB3 npeTnocTaBKa, ji,a 6h riwio Morao ÓHTH 6aui 0MJinn MayapHH hsluhx HapoflHHX riecaMa. BekH paA npeTCTaBJba je^HHO, h oner jeJimwHMHO h3 OKBHpa ÄHcepTauwje, Bopôa o HacjiedcMBO Baommo (KapjioBun 1902.). Ty pacnpaBy je y AKa/ieMHjH oäöho M. MujsTOButi ca M0 THBau,nj0 M, Äa ce „hbOMe He yHOCH HHK3K3B HOB (|)aK3T, HHTH HOB3 K3KB3 CBeTJIOCT y HCTopMjy OHHX .norstjsjs“ . Tsj cyn, je cyBHUje ouiTsp w HHje C 3CBHM TsqaH, jep y paäh>h mm3 h hobhx caonuiTeH>3 h HeuiTo Mcnp3 B3 K3 TyijHX TBptjen>3. HeKe HspoMHTo HOBe norjie^e h pe3yJIT3Te T3 P3ÄH.3 ÄOHCT3 HHje flOHeJ13; CïSHOjeBHti je H>OM, y TJT3BHOM, XTeO JX.3 H30;iH>Ke npHK3We 3eTCKy nOJIHTHKy ÄeenOTS CTeB3H3, H3 Kojoj Ce y CBOjoj ÄHCepTaUHjH, paÄH qyB3H>3 cps3Mepe, HHje Morso noceÖHo 33Äpx3BaTH. MHsne, CTaHojeBHti ce t s ä noHsjBHine 6 aBHO HayqHOM KpHTHKOM. 3aHHMJbHBo je, fla je y obo BpeMe y CBojnM oueHaMa 6 nBao CBe ouiTpHjH h oTceMHujn. OMeBH^HO c Tora lu to je BMÄeO KaKO ÄHJieT3HTH33M, H HOpefl CBerS Cy3ÖHj3Lb3, joui CMeJIO ÄHKe rJiaBy. OTKyn, J o b 3 h BoptjeBHti na nnuie uejioKynHy Hcmopujy Cpückoi Hapoda, K3â HHje n0K3330 n a Moxe ca ycnexoM o 6 p 3jï,HTH 6 sp je ^ 3 H H>e3 HH nepHO,n? Ksko je morao a a ce C3 HeOÔHMHHM npeTeH3Hj3M3 jsBM B. PsLUHÎi Ca CBOjUM BeJIHKHM XHCTOpHCKO-ÂHnJIOM3TCKHM JieJIOM O CpÖHjH, K3Ä O LbeHOj npOLHJIOCTH HHje „3H30 HH H3jo6H4HHj3 C^aKTa?“1) CT3HOjeBHtï HHje, Me^yTHM, Cy3ÖHj30 C31WO H>HX H LbHM3 CJIHHHe (HSpOMHTO ce 6 ho oôopuo H3 A. raBpnjiOBHha), Hero je ocynno h CTspor M. To. MnjiHÎieBMÎis h H>eroB hswhh nncai-bs y Rodamky UoMerniky,-) h BoKHflsps ilpoKHtia, npocjjecopa BejiHKe LUKOJie, h LberoBy CTynnjy o noweTKy CaiwyHJioBe BJi3,ne3), ns h cBoje npeTXOjlHHKe H3 KSTeflpH, KOjH cy íj3U,MM3 Í.3B3JLH cyBHLue

LUHpoKe h TeLUKe Teiwe 33 CBeTocsBCKe TeM3Te. Æ,ohct3, ksâ MOBeK 3H3 K3KO je h npe, K30 m caja, 6 mjio k o â Haïunx tjaKa CJI3ÖO 3H3Lbe je3HKa H KJiaCHMHHX H MOflepHHX, K3KO je LbHXOB3 OnOLT3 KyJlTypa HMaJ13 MHOrO np33HHH3, H KaKO cy CTp3XOBHTO ocKyAHe H3Lue ÖHÖJiHoreKe 33 npsBH HsyHHH pafl, hobck ce Mopa qynHTH KaKO je, yonuiTe, MorJio hckom nacTH H3 yiv\, Ä3 33.ua, Kao tjaHKy TeMy, Hcmopujy CpeMa od najcmapujux BpeMena mjih HewTO TOMe cjihtoo. ,,LUt3 iwowe jejWH BejiHKOLUKOJ13U, y TOKy OÄ HeKOJIHKO Meceus npoyHHTH H H3IIHC3TH o HCTOpujH jeAHe OÖ;i3CTH, MHj3 je CyÄÖHHS TaKO pa3HOJ!HK3?“ T 3 K0 je, c np3BOM, nHT30 CT3HojeBHh y jeAHoj ou,eHH4), noK33yjyhn ce h>om h Kao h3CT3Bhhk Koju Aoôpo no3H3je CBoj >) C. K. r JiacHHK IV, 2901., 302. C. K. r Jia c H H K II, 1901., 454-61. 3) Jb., V, 1902., 70-3. 4) JleTonnc, K ib. 228, 1904., 123.

2)

B. Ti

16

o p O B 14 ti

^ a H K H m a T e p H a Ji h K a o o í i r o B o p a H ^ a u ,H M a , o h je r o B o p n o n o w e T H H U H , He H iH p o K e CTB apM ,

h c to TeM e

H a K o jH M a h e c e M o h n

H ayH HHK .

Y

c e M H H a p y , M e ijy

T a K O . T p a x H O je na paji,e, K a o h K p y n H a n H T a i t a , H e r o M 3 H>e

6 o Jb e

M e T O f l, p a 3 B H T H K p H T H M H O C T , O n p O 0 3 T H

ycpeacpe^H TH ,

n o 3H a T n

O LU TpoyM H O C T.

0,0, t h x ou,eHa HajonujHpHHja je h Haj3aHHMJbHBHja OHa, Kojy je HariHcao o Hcmopuju cpückoia napoda M. ByKHheBHha.1) Ty je CTaHojeBHÍi H3Heo CBoja cxBaTaH>a o t o m , KaKO He Tpe6 a nncaTH Harny xncTopnjy, H3 Mera ce, nocpeflHO, a a Jieno M3BecTn KaKBy 6 v¡ xHCTopwjy o h Kejieo. W3JiaraH>e H a iu e npowjiocTH, ca npeTpecahbeM x p o h o j i o h j k h x m reHeaJiomKHX nHT3H>3, yMHHHJio je xMCTopnjy He33HHMJbHBOM. JbyflH He o6yxB3T3jy y CBojHM npnKa3HMa Behe nepuo^e h He nocMaTpajy flora^aje ca BHLuer r;iejtHHJTa. ByKHheBHti, no hberoBom MHmjbefty, HHje npouiJiocT hm caocehao flOBOJbHO. Hema ji,OBOJbHe jíHcfjepeHUMauHje y oueHH jbyjin, h h npaBe XHCTopHCKe .HHHaMHKe. Y H>eroBy H3Jiaran.y HMa J,OCTa H3HBHOCTH, naTpHOTCKe H HH3He. CBe je CpnCKO flo óp o h 6 ecnpeK 0 pH0 , CBe o k o h s c rope h jih HeBSJbajio. Cp6 h HHKaa, HH33 LUTO HHcy KpHBH. Y H3BecHMx nMCsus „uejia McropHjs CpnKora H apofls H3rjie,n;a Kao jejjHa bcjihks pejiHrHjo3 H3 enonejs o 6 o p 6 n no6pa h 3 JI 3 “ . JwpeMeKOBe oueHe HMaJie cy wecTo Kap3KTep MaJiHx cTyf ln ja ; joHocHjie cy MHore ncnpaBKe, HOBe no^aTKe, noHeKsji, w cacBHM HOBa pem efta. M ksji, cy 6mie HeraTHBue iincy CKopo HHKaji, HMaJie jihmhhx a n o c r p o ^ n p a fta , hhth yonuiTe MHoro noj,BJiaqei-ba.JiHqHHx ejieMeHaTa. CTaHojeBHheBe HsyqHe oueHe JinwHJie cy y MHoroM Ha KH>H>KeBHe oueHe, y KojnMa ce, npBeHCTBeHo m je^HHo, Mopa oSpahaTH na>Khba Ha JiHMHe KBSJiHTeTe nncua. O h je y h>hm3 y t o Bpeivie petKO ao h o c h o HOBa pernera, Hero je Memíie, ca pa3nnx rjieflHuiTa, .hhckbsjihííjhkobso t o lu t o je MMao npea co6om. Y m hoto npujiHKa h nHTan>3 oh je Hiwao npaBo h H>eroBHM npHMejiSaMa HawejiHo ce HHje wecTO m otjio yqHHHTH MHoro npHroBopa. Ajih je Shjio flpyrnx MOMeHaTa Kojn cy H3a3HB3J1H peaKunjy. OTceqsH to h h noHeKsji, cyBHine jsKO no,HBJi3weH>e HersTHBHor hspomhto cy ctbopmjih thm kphthksm s ptjSBy penyT3UHjy. CT3HojeBHh je, íío h c ts , 6h b so cyBHme oniT3p y H3p33HM3 h TaMO ote HHje yBeK TpeóaJio; h HHje yBeK hmso aoBOJbHO ocehshbs 33 peJ13THBH0CTH. K30 f l 3 HHje yBeK HM30 npsBOr OCeti3H>3 HH 33 Te>KHHV peMH. O h tie, H3 np., jejíHOM npnjihkom H3nHC3TH hh 33 Kor M3H>er Hero 3a jHpeweKa, n a je „n a o cacB U M uoipeuiny h je^HocTpaHy KapaKTepncTHKy Kpajb3 Y p o u ia “ . 2) TaKO ce, OMeBH.n.HO, HHje Morjio p e ta ; pen 6h J) JleTonHC,

kh j.

232, 1905., 98—111.

2) Bop6a 3a caM0CTajiH0CT KaTOJiHMKe upKBe y B eorpaa 912., 1148.

HeiwaHjHfccKoj ,n p *:a B H .

C T a H o je

C t a H o je B H Í i

17

ÓHJia cyBMLue TeniKa jxa ce THne h caMor H3Jiaratt>a HHH>eHHu,a, a KaMO Jin KapaKTepHCTHKe pajja jejjHe xncTopncKe jihmhocth, Koja je, yBeie-BHUje peJiaTHBHa. TaKO je, no mom ayóoKOM VBepetty, npemao Mepy n nnnjyt>H ou,eHe o ÌIpeiAedy cpücke kibujtceBHOcuiu r. riaBjja PIonoBHtia h o CKepjiHkeBoj Cpuckoj ktbuofceBHOciüu X V III Beka,v) r^e je, y3 to, H3HLuao h h3 CBor npaBor CTpyqHor oKBnpa. CKepjinfc HecyMhbHBO Mma ÄOCTa rpemaKa y noje,n,HHocTHMa h HHje 6ho aoBOJbHO na>K.rbHB y hciimCHBahby pe4n h npH BO^ehby KopeKTypa, h pajino je 6p3o h ciwejio, aJTH je HMao HHTejinreHTHy KOHuenunjy bcjihkhx JiHHHja, CHaxaH 3aiwax h n3pa3HTo xncTopncKO caocekame. Oh je npBH koä nac noMeo na aaje M0H0rpa(J)Hje H3 XHCTopnje khjHXSbhocth ca xhCTopHaTOM He caMo nncau,a h nejia Hero h nneja, h oh hx je npBH pajino ca umpoKOM KymypHO-XHCTopHCKOM n03a,n,HH0M. CTaHojeBHh ce koä n>era Hnje 3a,np>Kao Ha tom hh y jejtHOM CTaBy, nero ce OÄMax oöopno Ha n0je,n,HH0CTH h noHen^e Ha cnope^HOCTH. Y 3aMepKaiwa Koje je oh yMMHHo h HaMejiHO h CTBapHo Hiwa jtocTa TaMHor, h KopncHor, h cb3kh 6h My nwcau, Morao ÖHTH caMo 3axBajiaH Ha mhothm HanoMeHaMa. Ajih y h3BecHHM MOMeHTHMa KpHTHHap ce HHje nnTao uiTa je npn H3BecHHM TBpflhbaMa H CT3BOBHM3 MHCJ1HO H nHCaU, H HJT3 T3 je pyKOBOJ3.HJIO JJ3 jejlHy CTB3P K3)Ke THM pe4HM3 HJ1H y T3KBOM CT3By, Hero je npeTn0CT3BJb30 yßeK csmo He3H3H>e, 6p3HHy, noBpujHocT. ÜOHCT3 ce HHje Morjio petiH n HsnncsTH, „jj,a r. CKepjmfc neMa uojM a o TOMe oko qera ce (y hsc) boähjis 6op6s y npBoj noJIOBHHH X IX BeK3.“ CT3HOjeBHti je 3ÖOT T3KBHX KpHTHK3 HM30 MHoro HenpHjsTHocTH. OaroBspsJiH cy My, ca yjtBocTpyweHOM h yTpocTpyqeHOM MepoM, mhoth oæ Hsns^HyTHX nncaua, noqeBWH oä Chmc JI. Jla3Htia, B. Pamntia, J. Xaijn BacHJbeBHha, na CBe jio CKepjintia h Fl. nonoBHfca. HapoMHTo cy 6hji3 onacHa oßa aBojnua, Koja cy CBojHM o,u,roBopHM3 Äajia onmTHjn KapaKTep M nojiBprjia h caMor CTaHojeBHha Bpjio oniTpoj kphthuh. CTaHojeBHh Ha Te o,n,roBope ay ro HHje HaqejiHo XTeo Aa pearyje. „Y Hamoj HCTopHjorpa4)CKoj JiHTepsTypn“, nncao je o h , „jo h i yßeK h m a m h o t o o S j i o m o b l u t h h c h jom BHme u , h j i c t 3 h t h 3 M 3 . •CTora caM ja 6 h o CBsras yßepeH, j*a je y tskhm npnjiHKaMa noTpeöaH H a TOMe nojby paj], y flBa npaßua: ÄHpeKTaH pan Ha nayuH h paa Ha cy3ÖHjaH>y Tora ,u,HJieTaHTH3Ma. O ßaj apyrn nocao y Ham h m npHJiHKaMa MaJio je npoayKTHBaH, jom Maft>e ÖJiaroaapaH, jep y KpnTHKaMa H a Tylja uejia h Ha ncnpaßJbaH>e TytjHx norpemaKa mobck ryön MHoro BpeMeHa ; KpuTHKe ce ryöe M 3a6opaBJbajy h aKO y h>mm3 MecTo HMa Äo 6 pnx h h o b h x CTB3pH, a nncau k p h t h k b ÄH>Ke gsm h s ceôe xsjKy h Mops 6 h t h cnpeM3 H a a ra rpae h Hanaaajy m CTBapHo h - ih m h o . Koä Hac je *) JleTonHC,

k h >.

268, 1910., 50—69.

Jugosl. istor. casopis

2

18

B.

TiopoBHfc

OHaj KojH KpHTHKyje Ty^a aejia BMiue ho nr^e y tom nojiow ajy, jep KOji, Hac oôjeKTHBHOcT h npeMa ceßw h npeMa iipyruMa HHje jo w npoapjia hh y HajnpocBeheHHje Jbyne ; k o a Hac y Haynii jow yßeK BJia^a weHCKa oceTJbMBocT h CTBapHe saMepKe cMaTpajy ce 3a JiHWHe yBpe^e ; KyjiT CBoje jimmhocth jo iu yßeK je jaKO pa3BHjeH... Ka3aBUiH o je^Hoj cTBapn CBoje MHLUJbeiBe, ja HHCaM HHKajia HaJia3Ho 3a mrrpeÖHO n a ce Ha Ty CTBap BpahaM, jep caM yßeK 6 ho npoweT ayöoKHM yßepeH>eM, n a he MojM pesynTaTH aKo cy T3mhh h ÄOÖpn Kaa Ta# noóejiHTH, Ma ce cbh ji,HrJiH npoTMB HjHx, h n a he, aKo HHcy Äoßpn, Kaa Taji, nacTH, Ma hx cbm XBa^MJiH; y TOMe CJiyqajy Hehe HHHiTa kopm cthth Moja o^ßpaH s : ohh he, sko HHcy ztoßpn, 33TO lu to HHcy Äo 6 pn, II3CTH Kaji, Taa caMH coöoM h Mopajy nscTH h Tpeöa ji,a na^Hy.“1) O fl t o t H3MejiHor c ts b s oh je, hiisk, oTCTynwo ; h t o ä b s nyTa. M 333 B3H oueHOM J. H. ToMHha o H>eroBoj MSJioj M ciüopuju Bocne u Xepi¡eiOBUHe oh je y apyroM H3 ,n,art>y Cßoje M düopuje Cpückoi H apoda, 1910. roa,., Hanwcao je,n,Hy BpcTy o^roB opa, a.nn He Ha Ty OLteHy, Hero je roßopno yoniuTeHo, npmaBahba, Kao luto je, Ha np., cjiyqaj ca miaHKOM r. Jl. XaynTMaHa o ceoön XpBaTa h Cpëa; h.th cy, no3HTHBHe, naßajie Maxa h caMonoßepei-ba HapowHTo MJiaijMM nwcuHMa. V TJiaBHH HayqHH nocao KojH je CTaHojeBHh npnnpeMao y npBO BpeMe CBor HacTaBHHKOBahba öhjio je npoyqaßafte Be3a H3Me^y BH3aHTHje h C p öa. H 3a ceöe h 3a CBoje tjaKe oh je xTeo j],a CHCTeMaTCKH npelje, Ha ocHOBy n3Bopa, Harny XHCTopnjy OA HajcTapwjHX BpeMeHa, o ä CJioßeHCKe KOJiOHM3au,nje Ha BaJiKaHy h npBMx HaujHx ÄOÄHpa ca BH3aHTHjOM, aa 6 h, Ha TaKO co jih äho nocTaBJbeHoj 6a3H, Morao npehn Ha najbe npoßjieMe. hberoßa je HaMepa ÖHJia na npHKawe BpeMe n Kapaicrep cjioßeHCKor Haju ip a fta npeMa BaJiKaHy, ,na Hatje, kojihko ce Möwe, HiTa cy ]) C. K. r jiacHMK, IV, 1901., 307—8. î) fle.io , KHj. 57-9, 1910-11.

C T a H o je

C T anojeB Hts

19

HaujM npeTu,H ßOHejiM ca coöom oßaMO, h na OH^a h3Jio>kh KaKO CMO ce O B ,n e cHaiujni h cjjopMupajiH Kao HapoA h ÄP>KaBa h KaKO je h KOJiHKO h y KojHM CBe npaBUHMa yTMu,aJia BH3aHTMja Ha Hac. Paaw Tora je npaBHO noceÖHe CTyanje y Pycnjn, y U.apHrpa,ny h y MHHxeHy. 3 a n a T a K je 6ho bcjihk, HayMHO nyH jiennx h b3>khhx npoöjreMa, h nocTojaH aa My mobck nocßeTH ueo BeK. CTSHojeBHh je mhcjiho na t o H>er0 B0 aejio Busanmu/a u Cp6 u oßyxBaTH AeceT CBe3aKa h ßOBeae cTBapn n o n a ^a LUpnrpsAs. il o kohuenuHjH t o HHje MMajio 6 h th y ueJiHHH CMHTeTWMKO ,n,e.no, Hero HH3 noßpoÖHO HcnHTaHHX noje^HHOCTH, Koje 6h caöpane, Ha Kpajy, Kao pe3yjiTaT CTBopnjie cjiHKy uejiHHe. Y jejiHoj cßojoj paHHjoj ou,eHH oh je pa3Jiarao noTpeöy BH3aHT0Ji0LUKHX cTyn,Mja Koa Hac, Hajnpe MOHorpacjficKMX na OH^a chhtcthm khx.1) Y npejxroBopy npBoj khjH3h CTaHojeBHh je caomuTHO CBoj nJiaH: „y npBHx fleßeT KH>Hra 6ntie H3HeceHa HCTopnja hojihthmkhx oßHOca cpncKO-BH3aHTHCKHX, a y nocJieflhboj he 6htm oupT3H uejioKynHH KyjiTypHH yTHuaj BH33HTHje Ha CpncKH H a p o a “. Ajih o ä uenor Aejia H3aui.ne cy caMo Äße Khbnre; npßa 1903. a flpyra 1906., oße y H3,n,ahbMMa MaTHue CpncKe y Hobom Ca,n,y (KhbHre MaTHue CpncKe, 6p. 7-8, 14-5). Y npBoj je H3Jio>KeHa xhctopHja Ba^KaHCKor IlojiyocTpBa ü,o VII BeKa, a y flpyroj kojioHH3au,Hja CjiOBeHa Ha BaJiKaHCKOM rioJiyocTpBy. CTaHojeBHh mm je npHHao, Aa je na;bM pa,n oöycTaBHO s ö o r Hecnopa3yMa ca ynpaBOM MaTHue CpncKe, Koja HHje ÖHJia ÄOBOJbHO JiojaüHa npeMa H>eMy. A pyrn pa3,ior 6ho je BepoBaTHoy hberoBoj ßo.necTH. O h je th x BpeMeHa mhoto naTHo ojj, rpqa y pyu,H, Kojn My je 3aji,aBao BeJiHKe öojioße h HepB03y npn nwcahby, TaKO Äa je HeKHx neT-uiecT rojiHHa c MyKOM aocneBao na CTaBH Ha xapTHjy jejjBa HeKOJiHKO OM3hbHX CTBapH. ripBO ,n,ejio Bu3anmuje u Cp6a, y npBOj nojiOBHHH, MM3J10 je K3p3KTep yBOflHe nspTHje; TeK y .npyroj noJiOBHHH h y Äpyroj kh>h3h p33BHj30 je CTaHojeBHh CBoje cTyÄHje C3MOCT3J1HO. O h je CHCTeM3TCKH IipOHiaO CBe BeCTH BH33HTHCKHx h ApyrHX xpoHHMapa, na je Ha ocHOBy h>hx Aao nocan HajnoTnyHHjn h HajTaHHHjn npHKa3 cJiOBeHCKor KpeTahba oko a y H a B C K e JiHHnje h no BaJiKaHCKOM rioJiyocTpBy. Ha O c H O B y rt>MX oh je o ^ ö n ja o Teopnjy o ayTOXTOHCTBy CüOBeHa Ha BaJiKaHy, Kojy je 3acTynao H3BecTaH u e o Hainnx CTapnjnx h TytjHx, Mahbe KpHTHMHHx, nHcana; ajin je oflönjao, HaKO t o h3phmho He pa3BHja, h npHHai-ba KoHCTaHTHHa iiop^HporeuHTa. M e m u c K H cacBHM HcnpaBHO, oh je H a jB H m y BpeaHOCT nojiarao Ha caßpeMeHe h BpeMeHy 6™>Ke H3Bope. Y najHOBwje BpeMe, nnuiyhn o jeji,Hoj pacnpaBH o ceoön C pöa h XpBaTa, CTaHojeBHh je jacHO y3eo CT3B npoTHB Tor H3Bopa. „ O h o lu to je nopc()HporeHHT nanncao e ceoÖH C p6a h XpsaTa Hanucao je M o w j i a ua O c H O B y H e K H x ’) Uejio XVIII, 1898., 483. 2*

B. "fi o p o

20

b h

fi

TpaflHUMja, aun u m Bpe,n,e Tpa^MUHje oæ 300 ro ^n n a, t o je Aoöpo no3H 3T oV ) Ja jihmho mhcjihm, fla y noptJjHporeHMTOBOM npimaHjy hm3 CTBapH, Koje ca,n,p>Ke HeKOJiHKO tsmhhx ejieMeHaTa h Koje Tpeôa y3eTH y 03ÖnjbHy komö h Ha un j y, aJiH, HaneJiHO, CTaHojeBHtieB CT3B je McnpaB3H. CByn.3 r^e CTapnjn H3BopH ,n,o.na3e y CyKOÖ C HOBHjHMa, H y KOJ1HKO ÄOJI33e, H>HM3 TpeÓ3 Ä3TH npeaHOCT. HH3Me, He,HOCT3T3K je OBOT CnHC3 UJTO je 0CH0B3H HCKJbyMHBO Ha XpOHHWapCKOj Tpa^H H UJTO HHje y hbeMy HHM3JIO oöpaÎÎ3H3 n3)KH>3 HH SpxeOJIOUIKOM (h. np. y riHTShby p3HOr XpHIUÎÏ3HCTB3 H3 BsJIKSHy) HH JieKCHKOJIOLUKOM H TOIIOHOM3CTHHKOM M3TepH3Jiy, KOjH ÖH Ä3JIH AOBOJbHO MOTytiHOCTH 33 nOCT3BÆ3tt.e HOBHX h cynTHJiHHjHx npoÖJieMa. Kao ÄonyHy h oöjauihbehbe tom p s ^ y 06 j 3 BH0 je CTSHojeBHk y P Jiacy LX.XX, 1909., CBoje 6ejieuiKe O J y MChu m Caobchumü y VI, V II u V III Beky. Ty je jom jenHOM J.OK33HB30, ,n,a npaßor ÄOcejbeH>a CJiOBeHa H3 Bsjikshcko rio;iyocTpBO HHje 6hjio npe noMeTKa VII BeKa, 3 OH.na je ,nao HH3 H3 pa3HHX H3BOpa npHKynjbeHHX nOA3T3K3 O O.HHOCHM3 npeM3 BH33HTHjH, 06pHM3 H jpyrHM B3pB3pHM3 H O hbHXOBOj KyJITypH.

y HSLUOj H3yUH CT3HOjeBHtieBO fleJIO CBe ÄO Æ3H3C HHje 33Mert>eHO HHMHM OÖHMHHJHM, nyHHjHM H ÔOJbHM. T J. JI. XsynTMSH, n. CkOK, M. B3P3A3 H HeKH ÄpyrH H3LHH H3yMert>3U,H HMSjy o H3BeCHHIW riHT3HjHM3 CJlOBeHCKe, 3 nOCeÖHO CpnCKe H XpB3TCKe ceoöe Ha Bsjiksh zipyrH cya,, 3Jih rs HHcy h3hochjih y Be3H C3 CBHM3 nHT3H)HM3 KOj3 Ce OflHOCe H3 Te Ceo6e H H3 Ö3JIK3HCKy CHTysunjy Tora BpeiweHa. HH3Me, y cJiOBeHCKoj H3yu,H 33 oB3 nHT3H>3 ä s h s c je HecyMHiHBo HsjnoTnyHHje, m o ääs h cs BHiue rpalje Hero lu to je öhjio noTpeöHO, MyßeHO .HeJio JT. HHflepjis Puvod a poíátky Slovsnü jiznich (Slovanské stsrozitnosti II), oöjaßjbeHO y ilpsry 1 9 0 6 . to ä., y hcto ßpewe ksa h Jtpyrs C tsHOjeBHlieB3 Krt>HTa.

VI K äß ca

je ,

K a T e jip e

L L Ik o jih

önpsT H

Ä H ^aT a: Jie H K O C3

C p ö n jy ;

L b e ro B 3

je

H spo^s,

H 3 C Jie ji,H H K 3

H H T epecoM , kso

Ü 0K 3330

T p e ö s jio

js B H J is

cy

ce

K oB sqeB H ka hs

B e jiH K o j

M eT H pn k 3 h -

C T 3 H 0 je B H Íi, J O B 3 H T o M H h H M h -

h

y

B eo rp s^y

m ji3.ii, y c T s i u s je

T pH -neT H pn

r p 3 (J)H je o nncso

C pncK or

J b y Ö O M H p J O B S H O B H t i,

u jH p o K H M

je

a e c JjH H H T H B H o r n o B J i 3 4 eH >3 J b .

B y K H Îie B M Îî. J O B 3 H O B H t i je ÖM O HeCyiVUbMBO Ä a p O B H T MOBeK,

u,eH>eH. O h ,a ,a o

n o c jie

H c T o p u je

C T en3H y

J ie n e

ycnexe

pacnpsB e,

oa

ByK H M hy

33

je

ä o u js o y

y h3

p s fly ,

K o jn x oho

y My

¿1,0 6 a

j e 3 3 a iK O J iy , 3 3 j e ^ H O c J b y ö o M M p o M

J) Jugoslov. istor. casopis I, 549.

to

,11,063 6 h o B p j io

BoKe lu k o jih je

1882. h

noneT 3K

6ho

B p jio

r o ji,. y

b 3h

n>e;

m ohoaoösp;

K o B 3 4 e B H h e M , jx o ö s p

C T a H o j e

C t a H o j e B H k

21

M 3 J1H nperjiea, n a iu e C Ta p e n p o in n o c T H , a y C. K. 3 a,n,py 3 H, c MCTHM ji,p yro M , m T a M iia o je ripße Ä ß e Kn>nre H a jc Ta p w je x h c t o p n ]e c p n c K o r H a p o jia , K o ja je y n y ö Jim iH ÖHJia n o 3 ,n,p3 B jbe H 3 h q e c T o Tpa>KeHa. j 0 B 3 H 0 B n h je 6 h o B p jio 0 3 ßHJb 3 H T 3 km 3 H. A p y r s a B o jm j .3 H H c y MM3JI3 MHoro H3 rJie fl 3 . npoijfiecopcKH Kcm ernj BejiHKe LUKOJie n y r o ce jio m h o H 3Met>y C T 3 H o je B n ti 3 m J o b s h o b h íí s , neHefcw h x c M H o ro c T p 3 H 3 , h H 3 K p s jy je p e in n o a s MX H 3 a 6 epe o ö o jw u y . K a T e ^ p s H 3 po,n,He xH C To p w je H 3 H 3 ineM H sjß ekeM H s y q HOM 33 B o jty 3 acJiy>KHBa^a je a o n c T a n a jo j ce o ö p a r a B u in e n s K b b e h a a HMa Ha p a cno Jio )K en> y B H iiie C H a ra , H a p o M H To T a K O CnOCOÖHM X, K a o U ITO c y ÖHJIH C T 3 H O jeBnti H JO B S H O B H ti, KOjH ce He js B J b s jy cbskh ä s h . C îS H o je B H ti je 1. c e n Te M Ö p a 1903. n o c T a ß jb e H 33 p e jiO B H o r np o< J)e cop a BejiHKe LUK O Jie, C 3 HenyHHX T p H ji,e c e T roji,H H 3 .

K sä je BeJiHKs LJJkojis npeTBopeHa y yHHBep3HTeT, m k s ä je, H3 HeaoBOJbHo pa3yMJbHBHX, a HHM3J10 onpaB,n,3HHx pa3Jiora, yßefleH 33 npocj)ecope numerus clausus, CTSHojeBHti je 1905 roa., C3 HeKOJIHKO M 3^H X ÆpyrOBS, MCTO peflOBHHX npOCfieCOpS, H336p3H h 5. MapTa mmchobsh 3a BsupejiHor npo(})ecope npn h c to j K3TeÄPH. Ksko ce cße ä o cßpuieTK3 CßeTCKor P s ts 33koh o YHHBep3HTeTy Hnje Meit.ao, ro je 3a^p>K3H w Tsj orpsHHweHH 6poj 33 H3CT3BHHKe, KojH je 33Tp0B30 oflHoce y KOJiernjy h 6ho OJt LUTeTe H 33 UJKOJiy H 3a H>eH HayMHH nOÄMJ13A3K. riOCJie p3T3 H H3MeHe 33KOH3 CîaHOjeBHfc je 1919. TOÄ. H330p3H H noTBp^eH 33 pejioBHor npocjjecops. H a tom nojiow ajy je o c ts o CBe a o CMpTH, u.eH>eH Meljy KOJier3M3 a BOJbeH Metjy ^3u,hm3.

3s OBO BpeMe, ou Jipyre totere ßu3aHüluja u Cp6u na ao CßeTCKor P3T3, CT3HojeßMh je uso TpH ßehe cTBspn. npB3 je ÔHJI3 CMCTeM3TCKH H3flBOjeH3 rpstjs O CnOMeHMM3 KhbMrS H ÆpyTHX nOCJIOB3 H JTMU,3, KOjM Cy C KHjHTOM y Be3H. To je CT3HOjeBHti H3P3ÄHO H3 OCHOBy II03H3Te 3ÖHpKe Jb. CTOjSHOBHÍia Cmapu cpucku 30.ÛUCU u nam iucu, 3 oßjsBHO je y Jleïüoüucy, KH). 233— 5, h 33ceÖHO, 1906. roa., iio ä hstîihcom Kwuie u dpyio y culapuM cpückuM 3aüucuMa. H nocjieni-bH mjishsk n>eroß, 06jsBJbeH y npouiJioj cßecu,H Hsuier Msconncs, 6 ho je ms Te o6ji3Cth („AKpMÖMjS KOfl H3LUHX CT3pMX IÍHCaU,a“). ApyrH paji, 6mji3 je Hcuiopuja Cpückoia Hapoda, uiTsiviroHs 1908. Ksko je oh3 6mji3 oöjsßjbens yo4M sHeKcnje BocHe m XepueroBMHe, Tsusnihbe xpB3TCKe bjiscth cy y 3eMyHy 33n;ieHMJie CKopo uejiy nojioBMHy H3KJ]3,n,e, Haivieit>eHy npeTnjiaTHMU,MMa M3 AycTpo-YrspcKe MoHspxnje, ns cy je nocJie Tors, no OÄJiyu,n CyaOB3 y 3eMJbM, Jl3Jie yHHIUTHTM.1) J13 H3KH3ÛM npeTnJI3THHUHMa Ty uiTety, m 3öor Jienor oj3,3MBa nyßjiMKe, CtaHojeBMti je 1) Ty je CTBap HcnpHHao ü . CTpaH>aKOBntí y TjiacHUKy HcTopwcKor flpyuiT B a V, 1932., 454—62.

22

B. T> o p o b

h

fc

Beh 1910. roß. iipnpe,nHO hobo, HeuiTo jtonyhbeHo m nonpaBJbeHo, H3flart>e. CTaHojeBHh je wejieo A3 ca KpwTHKe npe^e Ha je jio m aa npHKaKe cpncKy npomJiocT oHaKO, KaKBy je oh 33MMuiJb3o M Ha H34HH K3KO je OH MHCJTHO Ha TO TpeÖ3 yMHHHTH. CTOr3 je Aso y ttioj, ceM MHornx hobmx noje,n,HHOCTH, n cacBHM HOBy KOHuenunjy m K0Mn03HU,Hjy. U,eJia, t o je npn3H3B30 oh CSM, Hnje pstjeHs Ha ocHOBy jihmhhx CTyHwjs M3Bopa, Hero h3bcchhm ^ejioM m npeMa cTpyqHoj JiHTepsTypn. I“|HC3H3 je nonyjiapHo, 3a iiiMpH Kpyr MHTaji3u,3, 6e3 mmsjio H3yqHor S s jis c ts . To je nocjie CKopo noJia BeKa 6hji3 npB3 Harna 33BpmeH3 xncTopnj3, Kojs HHje ÖHJI3 H3MeHbeH3 U1KOJ1H. 3 s npBe ÄBe rJiaBe Te Mcmopuje CT3HojeBnh je hm30 Beh roTOBe pe3yjiT3Te y cbom aejry Bu.3aH.mu.ja u Cp6u ; no fteMy MM je Ä30 H H33HBe. OCT3Jie TJ13Be H33ÖP30 je H p3,II,MO no ocHOBHHM M H3JBa>KHHjHM npOÖJieMHMa, KOje cy ÄOHOCMJIH H npeTCTaBJbajiH nojeji,MHn x hctophckh nepnoji,n. T a ra je npwKa3ao „ripBe cpncKe npjiO B e“, ,,3eTy Kao noJinTnmKaBa“, „npeBJiacT cpncKora Hapoaa Ha BaJiKaHCKOM FIojiyocTpBy“ h cji. Ty cy, Kao u it o ce bham, oöyxBaheHH HajÖMTHnjn x hctophckh nponecw h flaT oqwrjiejiaH nperjieji, pa3Boja. Ajih o ä cjioMa CTape cpncKe ÄpjKaBe Te nperjieÄHOcTH BMine He.wa. O ä ÄBaHaecT rjisBS Khbnre npBMX ocaM xßaTajy ä o Kpaja XV BeKa, a y qeTHpn nocJieji,K>e H3Jio>KeHa je Haina npouiJiocT HO HajHOBHjHx flaHa. riocjiejtHbe Tpn rnaße Hoce h cyBHine yoninTeHe HacnoBe: „B o p ö a cpncKora n ap o ^a npoTMB TypcKe h npoTHB AwcTpHje“, „KyJiTypHH h noJiHTHMKH npenopo^aj cpnCKora H apo^a“ h „KyJiTypHO je^HHCTBO cpncKora Hapo.ua“ . Y o^H ocy npe.via npBHMa, oße m aße oöyxßaTajy m hoto Buine, a MefjyTHM CBojHM HasHBHMa h HHTaBHM CKJionoM o,n,ynap3jy OÆ, npBe nepnoÄH3au,Hje. B op öa PaniKe n 3ere o npeBJiacT He 6n Tpeôajra n a ¿joÖMje ueJiy rjiaBy, a ^ a noceÖHa rjiaßa He 6y,n,e nocBeheHa üpBOM YcTaHKy; 3eTa Kao n0JinTM4K0 cpejjHinTe y XI BeKy He 3acjiy>Kyje Bnme na>KH>e oæ CpÔHje y XIX. Y JnpeqeKOBoj H cüiopuju C pôa novena je apyKMHja, ajin hh 3a n>y He öhx Morao petiw, fla je yBeK m cpehHHja. hberoBe ni3Be, ceM npBe, reorpacficKe, Hoce Ha3HBe ,,Mjinpn, TpaqaHH, JeJiHHM, KeJiTH“, „PHMJbaHH m ¿joôa ceoôe Hapofla“, „OioBeHH“, hjih ,,Bn3aHTnjCKa npeBJiacT h 6 op 6a c ByrapMMa y IX h X BeKy“, „jlyKJbanCKH KpajbeBH m BeJiHKH >Kyn3Hn PauiKe y ßopöH npoTHB Bw3aHTwje ofl X I— XII BeKa“, „BejiHKH >KynaH CTe(})aH HeMaiba“, hjih qaK OB3KO „C hhobh h yHyuH HeMahbHHM 33 BpeMe JlsTMHCKors U.3PCTB3. CTe(j)3H ripBOBeHq3HH cTwqe Kp3JbeBCKy KpyHy h 3 3 CHHB3 CpnCKy LipKBy. KpSJb CTe(|)3H Y p o in “. H 3 THX H3CJI0B3 bhah ce OÄM3X, K30 Ha üJi3Hy, h P33J1HK3 y KapaKTepy H>eroB3 w CT3HojeBHheBor aejia. JupeqeK je caB oji qnn.eHnua, 3jim c Tors

Cta

h

o j e CTaHojeBHfc

23

h nyn ciiopeaHor h npHJinMHop3Cu,eiiK3H; oh bh^h m oceha rjiaBHy .iHHHjy, a Jim ce He Tpyn,n fla je mhtsouhms m3jio)Kh Kao TaKBy cyrecTMBHO h Henocpe,u,HO; koü hbera ce, öyKBajiHO, necTo o,n jjpBetis He bhjim rnyMa. CTaHojeBMfi, cacBrnw ApyKMHjn, noBJiaqn rJiaBHe noTe3e h nocTaBJba ochobhc CTyöoße, am He aaje ßoBOJbHO noje^HHOCTH, H3K HH OHMX Koje 6h Morjie ÖMTH BpjIO KapaKTepHCTHMHe, h c Tora noHerjte M3rjiefla Kao ,o,a pa3Bnja onmTa MecTa. 3a pa3JiMKy ofl MHorwx h3whx ÄOTaÄaujiBHX xhcTopnqapa CraHojeBHti je yHeo y CBojy xHCTopnjy ä o h c t s m hobhx h öojbHX cxB3T3tt>3; aao je, nocJie tojimko ro^HHa, upBy uejiy XHCTopwjy uejior Hapo,n,a; yHeo je BHuie xHCTopMCKor cmmcJia 3a o6jaLUH>aBaH>e xhctophckhx npou,eca. C Tora je n>eroBa xHCTopwja 3HawHJia .nowcTa Hanpe^aK y Hamoj xMCTopnorpac{)njH 6e3 oß3Hpa Ha CBe 3aMepKe Koje cy ce Morjie yqHHHTH h Koje je h oh caM n o ö p o ocetiao. 3Haqaj OBe Khbnre HHje 6ho äoB0JbH0 ouehbeH y rJiaBHOM c Tora, u iro ce 1911. roa. nojaBH.ia roaHHaMa pstjeHs npßa KH.wra JnpeqeKOBe Hciuopuje Cp6a, Koja je To aeJio iioTnyHo 3aceHHJia. JwpeweKOBO 3H3H>e ömjio je orpoMHO, cßecTpaHo h noy3ÄaHO; oh je ÄOHeo Macy hobhx CTBapn, h y oniuTeM h noje^HHaHHOM, yKa3ao je Ha to jih k o aHajiorHja, nao tojimko cyrecTHja, na je m cTpynaH m uimpokm c b c t k o ä Hac oceTHo, KaKO To ueJio npeTCTaBJba He ÄaTyM, Hero enoxy y Hauioj xHCTopMorpacfiHjM. O h o je aohocmjio Ä3JieKO BMine nero lu to je AaBajia CTaHojeBMtieBa Ktt>nr3, y nojeÄMHoeTHMa m mnoro npeu,M3HHje. Ajim t o MiiaK He Moxe 3H3mmtm u,a je CTaHojeBHheB3 KLbHr3 H3ryÖHJ13 CBOj 3H3M3j. ilpe Cßers, OH3 OÖyXB3T3 BpeMeHCKH BHLue Hero JnpeqeKOBs. JnpeMeK je oßpsÄHO csmo H3HI CpeüHDH BeK, 3 CT3HOjeBMti U,eJiy npOHIJIOCT. Y3 TO, M nopea, JwpeweKa m LberoBe öoraTe ,n,OKyMeHT3U,nje, CT3iiojeBHtieBO MHuiJbeH>e, Koje ce He nojiyn,3p3 y jio c ts c tb s p h c n>eroBMM, 3acJiy>Kyje na>Kn>y, jep je njioji, jtyrnx p33MHuiJb3H>3 h Bpjio lumpoKe JieKTMpe. ,11,3 je CTSHojeBHfc n nocJie JnpeqeK3 6ho TpsweH h HHTaH, bhuh ce Hajßojbe no tom, h ito je nyßjiHKa, Kojoj je oh MHoro aocTynsqHHjH o a JnpeMeKS, 0M0ryhnJi3 h Tpefce M3Ä3H>e iteroBS ÄeJi3, Koje je h33wjio 1926. t o ä . 1) riOBOJIOM 3HeKCHOHe KpH3e CTSHOjeBHÍi je H3ÜMC30, y TJI3Bhom no rpstjH H3 Te KhbHre, CBojy M3Jiy Hciüopujy Bocne u XepifeiOBUHe (1909.). To je öhjis npwroÄHs, mhcJjopmstmbhs, Khbnrs, KOjs HMje HM3JI3 HHK3KBHX BetiMX HSyHHHX npeTeH3Hj3.2) Tpehe rt>er0B0 Befce aejio 6hjio je B op6a 3a caMOciüaJHociü kam ojim ke tjpkße y neMahbukckoj dpstcaßii, oßjsBJbeno Kao J) Cp. o tboj BeoMa noxßaJiaH cya X. BeHaejia, Prager Presse, 1934, Nr. 231. 2) O t b o j je J. H. ToMHfe 6e3 n o T p e ö e H a n w c a o B p jio o n r n n p H y HenoBo;bHy KpHTHKy y C. K. fjia c H H K y , XXII, 1909., 783 h ä.

24

B.

T io p o B H ts

H3,H,att>e C. K. AKajeMMje. O b o je, aKO c e TaKO Moxht3, pa^eHa Ha LunpoKoj ochobh, ca Bpjio j,y6oKHM no3HaBaft>eM H3Bopa, h c a Bpjio oShmhom jimepaTypoM. To b3>kho nHTahbe, KOMe aots.usiuhjS c p n c K a xhctop H orpa cfM ja HHje oS p ataJia CKopo HHKaKBy hjih Bpjio MaJiy na>KH>y, jioS h jio je obom KH>HroM MHoro y cbom 3Haqajy. B a p c K O - ^y S p o B3MKH c n o p OKO npeBJiaCTH H>HXOBe HpKBe y CpnCKMM 3eMJb3Ma u c u p n e H je oBfle ,no CKopo cbhx nojeflMHOcTM. ,D,aHac 6h ce, HCTMHa, Morjie noMepnTn y OBc>j CTyHHjn ABe-TpH TanKe, waK h OCHOBH3, o n H T a ity BpeMeHa ochhb3h>3 S a p cK e apxnenncK O nnje, 3Jin c y rJisBHe JiHHHje y ochobh ^ o 6 p o noByqeHe h j io S p o

o6j3WH>eHe.

llp e p3T3, y PAacy, 1912. rofl. noMeo je CTaHOjeBMfc h CBoje HCupnHe h t o j i h k o Kopwcne Cmyduje o cpückoj duuAO.uaw uiiu, Koje cy 33BpuieHe TeK 1936. Y 28 noceóHHX cTynnja o h je npoyMHo u,eo (f)opMyjiap h s u ih x CTapnx noBejba h KaHuenapHCKM n o cao o k o h>hx. nocjie,n,tt>e niaBe n o cB e in o je ayreHthm hocth m npaBHoj cTpaHH noBejba h HjHXobom wyBaH>y. Thm CBojHM paji,OM CTaHojeBHti je, npBH ko.ii, Hac, noqeo CHCTeMaTCKe CTyaHje o yTHuajHMa (J)opMyJiapa, h o k je paHHje JnpeweK ,n a o Jiene o6pacu,e o cTyHHjH aySpoBaqKe cJiOBeHCKe h JiaTHHCKe KaHu,eJiapHje, a PemeTap no,npo6Ha npoyHaBaH>a o je3HKy JiySpOBaqKHX noBejba. CTaHojeBHÍi je HaMepaBao Aa H3 CBojnx CTyAwja Aa h noceSHy peKanHTyjiau,Hjy, ca h c k o jih k o Jiennx ona>KaHia h KOHCTaTauHja, ajin HHje flocneo a a t o .HOBpwH.

VII Kan, je y jeceH 1912. HOBa cpncKa xncTopnja noqejia a a „njbymTH“ h a a, Kao y KaKBoj 6ajun, aohocm HecJiytaHe ofípTe n a j ia h BeJumHHe, h cbcbhm HOBe H3rjie,ne 3a ueo Haui napon, CTaHojeBHti, h no cbom TeMnepaMeHTy h no cbom cxBaTafty ¿iyjKHOCTH npeMa H a p o íty , HHje XTeo ocTaTH oÓHwaH nocMaTpaw h KadHHeTCKH pa^HHK, Hero je y m ao y BojcKy, a a npaTH floraljaje H3 ÓJiH3a, fla „Ha jinuy MecTa“ c a m e n a KaKO c e CTBapa xhctopnja. Y m a o je y iu T a 6 AyHaBCKe ,n,HBH3Hje npBor no3HBa m npaTHo BojcKy npn hbeHHM onepaunjaMa j o y 3HMy Te ro^HHe. Y Cbctckom PaTy, Kao- TyMaw y LUTaóy MopaBCKe ,n,HBH3Hje npBor no3HBa, npoBeo je npn paTHHM onepaunjaMa CBe ,n,o Kpaja 1914. roa,. Kao 3KTHB3H HaiI,HOH3JlHH p3HHHK, KOjH je HM30 Be33 C3

MHoro H3UJHX Jbyjí,H BaH CpSHje, CT3HojeBHtí je y HHrny 1915. ro^. OKynHO HeKy BpcTy npBor jyr0CJi0BeHCK0r onóopa oa .iHU,a Koja cy ce Ty 3aTeKJia hjih npHJtowJia kso paTHH 3apoC>JbeHHUn. C h>hm3 je noneo fla opraHH3yje KOH$epeHU,Hje h cnpeMs ópornype O UHJbeBHMa paT 3 H o 3H343jy H3BeCHHX H3UJHX OÓJ13CTH. Cepnjy msjihx KHjHjKHua, K o ja je hochjis H33HB CaBpeMena üu-

C t a h o j e

C T a H o j e B n f c

25

¡Uatba, o tb o p h o je oh caM cîimcom LUma xohe Cpôuja? oôjauiHbaBajytîM y H>oj CJio6o,n,apcKe UHJbeBe CpôHMa HaMeTHyTor para, riocjie cJiOMa CpSnje npernao je y MraJiwjy, y Pmm, m p a m o TaMO M3BecHO BpeMe y BaTHKaHCKoj 6n6jinoTeu,H. Flo wejbH cpncKe BJiajie oTHiuao je n0T0M, y Majy 1916., ca npo$ecopoM r. A. BeJiHheM y rieTporpaA. Ty je, Kao n3a6paHM np oife co p , a p K a o npeaaBahba Ha YHHBep3HTeTy h CJiao HSBeuiTaje o cTaity y Pycujw, 3a Koje je, o a noneTKa CBor HOBor 6aBJben>a TaMO, 6ho HaMHCTo Aa He Moxe 3aBpniMTH 6e3 TeuiKMX Kpn3a. flocjie noMeTKa pycKe peBOJiyiuije B pam o ce Ha 3anaa, y JIo h ao h m riapH3, r,ne je u p w ao npeaaBaHba Ha jiohæohckom yHHBep3MTeTy h CopôoHH w cnpeiwao Man>e HHtjjopiwaTMBHe cnwce o Hamoj npoiiiJiocTH h aKTyeJiHHM riMTaftHMa. y riapM3y je o c ïa o m nocjie 3aBpiiieTKa p a ïa Kao qjiaH jieJierauHje 3a nperoBope o iwnpy, h t o Kao CTpyMhbaK XHCTopwqap h noce^HO Kao cT py m aK 3a rinTan>a BojBOAHHe. Pa,a,etiH Te cTBapM oh je oæ, 1917— 1919. ro^HHe oôjaBHO HeKOJiMKO Spow ypa, Kao u ito je oHa neTporpaACKa Bopbôa 3a dyxoBHoe u uoAuïïimeckoe oôwdimeHie Cepèonh, XopBamoBZ, u CAOBeHifeBU, min OHe pa^eHe Ha cf)paHuycKOM: Le pro­ blème yougoslave, Les relations serbo-grecques (y XIX h XX BeKy), La civilisation du peuple serbe au Moyen Age (H>er0 B0 npucTyriHo npe,naBaH>e Ha CopôoHM), Le role des Serbes de Hon­ grie. Obom npmiMKOM CTaHojeBHÎî je a a o h npBy 3ajea,HnqKy Mcüiopujy Cp6 a, XpBauia u CAOBenaifa, na pycKOM u (jjpaHnycKom h nocjie Ha cpncKOM je3HKy. To je ÔHJia MaJia, Bpno 36njeHa, KH)M>Knu,a, ca oniuTHM npemenoM nojiMTHMKe npowJiocTM, a;in KopMCHa Kao npBH noKymaj CHHTe3e h ,n,o6po Aouujia y npaBH Mac. riHcau, n p e jroB op a 3a cfipaHLiycKo n3,n,aH)e, nyBeHH bh33hTojior r. LLIapji J I hji, HCTaKao joj je HapoqnTo Ty BpejiHOCT. CBoje npHCTynHO npeji,aBaH>e na neTporpa^CKOM yHHBep3HTeTy, ÆpwaHO 15. OKTOÔpa 1916., CTaHojeBHfc je Ha cpncKOM o6jaBHo TeK 1930. rofl. y Hapodnoj odôpanu, h noceôHO, Bopôa Cpôa 3a cpücko-xpBaiûcko yjeduttetbe. W onmnpnoM h BeoMa 3aHMMJbMBOM HJiaHKy BojBoduna na koHçfiepent{uju Mupa (Jleuioüuc, kh>. 300, 1921.) CraHojeBHfc je h3Jio>kmo CBe TewKofce u cjf)a3e, Kpo3 Koje je npoujjio BojBO^aHCKO nHTan>e h y Hamoj w y cTpaHoj jaBHOcTM h Ha KOHiÿepeHUMjH Mwpa. J],0B0JbH0 je, 3a HJiycTpaunjy npwjiMKa, HaBecTH caMo 4Hrt>eHHu,y, n a n o aBrycTa 1917. ron,. naK hm y HameM JyrocJioBeHCKOM O ^ ô o p y HMje 6hjio hm jeji,Hor jeuMHor wjiaHa M3 BojBojiHHe. 3ay3HMaHje CTaHojeBHtieBO 3a noBOJbHO peuiaBatt>e BojBohaHCKor nHTahba ôhjio je o a He MaJior 3Haqaja y KpyroBHMa KOH(j)epeHu.nje u t o My je je^Ha o a KpynHux HauHOHajiHHX h xncTopncKMx 3acjiyra. CBoje ôeneuiKe, cetîatt>a h CTy^Hje o ôopôaM a m npBor ôa.iKaHCKor paTa CTaHojeBHÎî je 6ho, y niaBHOM, 3aBpmno o^Max, HenocpejiHO H3a paTHwx onepau,nja, a ™ mx je noweo oôjaBJbHBaTH

B.

26

TlOpOBHfc

TeK oa, 1927. roa,, y PaulHuky. Toa. 1928. nojaBHJie c y ce nao u,e■JiHHa y cnHcy Cpücko-mypcka paúl 1912 lodune. Khbnra je m c a n a nonyjiapHO, 3a iiinpe KpyroBe, nojt nenocpeflHMM yTMCu,HMa. Y H>oj c Tora mv\a ,n,ocTa 3aHHMJbHBHx noje^HHOCTH (h. np. o KyManoBCKoj 6 mth,m) h oj;pa3a TanannbHX pacnoJio>Keft,a. ¿JaHac £>m 3a ft>eH ,hmnJlOMaTCKO-XHCTOpHCKH A^O HM3JIH MHOrO BHLUe ayTeHTimHHjHX H Ba)KHMjnx noflaTaKa Ha 0 CH0 By apxHBCKe rpalje Koja CiaHojeBHhy ra n a HHje Morjia 6 h th no3Hara, a 3a BojHWMKH fleo flo u u io je, h c to T3ko, MHoro hobhx w Bwnie CTpyMHHx ofíaBeuiTehba. Once>KHO flejio r. MmiyTMHa Jla 3apeBntía H auiu pamoBU 3a ocAOÓofiefte u yjeduhbetbe hohocm MHoro noji,po 6 HnjH npnKa3 y tom nor;ie,ny. CiaHojeBHti je, p a le t a oBaj CBoj enH e, y JJeyiy 1913., ofl npBe CBecKe ¿ n o noqeo rincaTn pec|)epaTe o Ty^MM, crpaHMM, flejiHMa o paTy, n o a oriLUTHM H33 MBOM Jlaüiepaüiypa o BajikanckoM P aiüy.

VIII riocjie p3T3 CT3HojeBHÍi je CBojy rjiaBHy n a m b y nocBeTno o 6 pa,n,n nepwofls H3 Lue xncTopwje no# HeMahbutiMMa. O h je t o flO03 1103H3B30 BeOMa TeMejbHO, Ha OCHOBy H3BOpa H BeJlMKe .iMTepaType, Kojy je Bpno nawjbHBO npoyqaBao. Thm nepMOflOM 63bho ce roAHuaMa, h t o noHajBHiue. Ó a Kyfce, rae ra je PyBapau, npBeHCTBeHO cBojmvi cnHCHMa ynytiHBao Ha Ta nnTaH>a; ojx uiKOJie, rae JwpeneK h h th je Hiwao HHTepeca h hth je npe,n,aBao Jipyre nepnoji,e; ojt LLapHrpaaa h MnuxeHa, oh ce, CKopo HCKJbyHMBo, cnpeMao 3a Te CTyflHje. TypcKH nepMOfl HHje HMKaA p an n o; Hobhm BeKOM SaBMO ce Mano h BHiiie cnopeflHo; naK HHje yjia3Ho m hoto ayójbe hh y McnnTHBaH>e npoiujiocTH BojBOAHHe. Ajim je 3 a t o CTapo flo 6 a Hauie npoLUJiocTH, o,n flocejben>a r o nafla C p 6 nje, caBJianao MajcTopcKM. O h je, BMflejiM cmo, Kao IjaK noneo cTyn,njy H3 Bopa 3a Taj nepnofl. HacTaBHO je h nocíie, Kao 3peo HOBeK. CeM once>KHHX CTy^Hja o AHnnoMaTHUM oh je H an H cao h HeKOJiHKo CMTHHjnx, aJin Bpjio KopHCHHX, pacnpaBa: O üpBUM lAaBaM a JJykjbanckoi Aemoñuca, K a d je ripBOBemami saBpiuao HeMatbUHO wcuüiuje (oóe y r Aacy CXXVI, 1927.) h K a d a je Teodocuje üucao mcuboíu Cb. CaBe (JyMCHOcAOBenckü $ u a o a o i VII, 1929). Y flpyroj pacnpaBH, Koja je HecyMhbHBo yTBpflHJia Kafl je ripBOBeHMaHH M3pa,n,MO nocJieflhbH neo CBoje HeMahbHHe ÓHorpacJjHje,1) CTaHojeBHti je H3MeHHO CBoje paHMje MHinjbeH>e o CKJiony Tor .nena. ripBa pa­ cnpaBa je KopwcTaH npHJior 3a npoyqaBahbe JlyKJbaHCKe xpoHHKe, MMjM cy H3BOpH jOUJ yBeK MyTHH H HeflOBOJbHO HCnHTaHH; a TpehoM pacnpaBOM noMepeHO je .n.oca.n.aujhbe, CKopo onniTe, MHuiJbehbe o BpeMeHy nHcahba Teojj,ocnjeBa cnnca.2) J) Cp. K. JwpeqeKa, McTopHja Cp6a 1, 216. Cp. n. rionoBHlí, ripHji03H XII, 1932,148—9; H. PajiojMHtiaTeoAOCHjeBH norae^H Ha ijpyiuTBeHO h ^p>k3bho ype^ette Cp6n\e. Beorpaa, 1931.13—4.

2)

CtaHoje

CT a H o j e B H t í

27

Jouí 1895. ron., y jenHoj CBojoj pacnpaBH, Hanwcao je CT3HojeBHti, KaKO 6m „MHoro 3ajiy>KHO cpncKy HayKy cmaj Kojn 6 n ncimcao M3 H a iiin x cnoMeHHKa CBe uHT3Te H3 cb. íihcms n a hx H3j,ao ca rpMKMM opnrMHajioM TeKCTa peuerna y3 noTpeóHe BapHjaHTe“.1) CTynHpsjyku Hawe cTape M3Bope oh ce Ha ro nHTahbe Bpatíao y >KMBOTy BH ine nyra. Hajnocne, Kan, je Hauiao y npocjjecopy r. J],. TnyMuy no6pa h CTpysHa, capanHHKa oh je c n>nM n3pan,MO Taj nocao. Ton,. 1932. o6jaBJbeHa je LbuxoBa once>KHa KhbHra Cb. ÍIucm o y nauiuM cüiapuM cüoM enuiiuM a, ca caxeTo.w yBOAHOM CTynujoM Ct. CTaHojeBnfca. Tom kophchom pajihbOM CTaHojeBHtí je KpeHyo hckojihko Bpjio b3>khhx nnTan>3 M3 oSnacTH cnoBeHCKe cfwnonorHje, Kao o cTapwHH ynoTpeóJbeHHX UHT3T3, O hbMXOBWVl BpCTaMa H M3BOpHMUHMa, O yTHUajHMa nojenHHHx THnoBa npeBons h cji., ann HMa h HeKOJiHKo nwTahbs y Bt‘3H es HauiH.w CTapmvi iiHCUHMa, o LbuxoBoj SorocnoBCKoj H3MHT3HOCTM, O yTHU,3jHMa CpeflHHa y KOjMM3 Cy P3AHJIH, O H34HHMAA3 hbHXOB3 p3fl3 HTJ1,. T. C. KyJb03KHH je y jeflHOj OnUJHpHOj OLieHH HCT3K30 OflWSX 3H3M3j nOCT3BJbeHMX nHT3tt>3 H ASO C3M HeKOJiHKO npwnors 33 HjHXObs peineH>3.2) I\ ilsBJie IlonoBHh, KOjw je CT3BHO HeKOJIHKO H CTB3pHHX H H3KHTH c HjHm. Mo>Kn3 Hwje Tpeóano n a s a rn nspsnenHe TeKCTOBe rpHKe y cb hm 3 cnyqajeBH.via, kso hm onroBapajytíe TeKCTOBe M3 npyrnx CTapnx cnoMeHHKa y CBoj oninupuocTH, anH n a je OBaKO CKynjbena m rp y n H caH a rpalja npernenHuja h noronunja 3 a nan>e HayqHe cTynuje MeHH ce hhhh Kao oqnrnen,HO. CiaHojeBwh je, CKopo onMax H3a paTa, 6mo noneo n a y MaHjHM, nonynapHHM, ornenHMa o(5patjyje C B a r n a B H a nnu,a h n o ra^aje H3 nHHacTHje h nepuona Bnane He/viaHiMlía, oSyxBaTajyhH y n p H K a s y u e n o h > h x o b o neno. r i o ^ e o je 1921. ron. y BpacüJBy XVi ca uapeM üywaHOM. flocne je y roduuiw uiiu, X L II—XLVI, oópanHO CHCTeMaTCKH CBe Bnanape o n Heiwahbe n o MnnyTHH3, 3 y BpacüiBy XXIV m XXVI M3no>Kno je ÓHTKy H a Ben6y>Kny h CTahbe o n Ben6ya3Lb3, 3nu je CtshojeBnh yHeo y a>nx ueno CBoje 3Han>e w cxBaT3H>e u Hdhxobkx KapaKteps, h K>nxoBe aKTHBHOCTH, h HjMxobhx onHoca. Hsiwe’) JleTonnc,

kh>.

183, 123.

2) JywHOCJTOBeHCKH (jHJioJior XII, 1933., 227—41. 3) ripH^03ii XII, 208 12.

28

B. Ti o p o b

h

t¡

paBao je, aa Te MJiaHKe CKynw y je^Hy KLbury, na hx joiu Ma.io yjeji,HaMM w y rjia ia , h flaae TaKO n p e r jie a Hawe nponiJiocTH on cpeflHHe X il n o npea Kpaj XIV BeKa, npeTCTaBJbeHe Kpo3 B.naa a p c K e jihmhocth K ao HOCHOue a p x o B H o r KHBOTa. LLlTeTa je, LUTO OH TO J1HMHO HHje H3BeO, 3JIM H OBaKO, CBH TH MJI3HUH, caópaHH y je^Hoj KLbM3n, Qmjih 6h o# HecymhbMBa MHTepeca 3 a nyóJiHKy, a oa 3HaMaja 3a Jbyae o a HayKe. PaaetiH Te CTyn,nje oh je HanMcao h HeKOJiHKO cTpywHHX pacnpaBa, Koje cy ÓHJie c lbhms y Be3H. TaKO je o6jaB no Mane pacnpaBHue: O oiiy tieM.atbu.HOM (Cmapunap V, 1930. H3Hocetw xnnoTe3y n a je OTau HeMahbHH He 3aBnaa, Hero CTeBaH ByK3H); XponoAom ja 6op6e u3Me^y CmeBana u Bykana (PAac CLIII, 1933); O Haüady yiapckoi kpaA>a Andpuje II na Cpóujy 3601 üpoiAaca kpa,A>eBCMBa (PAac C L X I, 1934.,' ca pe3yjiT3THM3 Kojn cy cnopHH);

Jlo ia ija ju 1253 u 1254 iod. m JJa au je kpaA, ypoui 1268 toó. 6uo 3apoÓA>eH od M aijapa? (o6e y PAacy C L X IV , 1935.); K ad je yóujen ifap M ypam ? (PAac mik CKoncKor HayMHor JJ,pyLUTBa X V — X V I, 1936.); Mommu CmeBana ÍIpsoBem anoi y BojBodunu (TAacHuk McTop. XlpymTBa III, 1930.). O n cbmx HeMaHiHtia CTSHojeBHfc ce HajBHuie (5aBHO >khbotom h paaoM Cb. CaBe. CaBa je y npBoj üojiobhhm XIII BeKa 6ho neHTpaiiHa jihm hoct cpncKe ap>KaBe, ca BejiHKOM He caMO KyJiTypHO.w h BepcKOM, Hero h hojihthmkom yjioroM. CTaHojeBHh je TaHHo ocefcao Aa je oh opraHM33Top cpncKe nyxoBHe Kyjrrype w rjiaBHH cTy6 MopajiHe h .uyxoBHe CHare HeMatoutía Kpo3 neo CpeaftM BeK. HpyrH cy 6wnw CHJTHHjH no ch33h w 3aMaxy, a,™ je oh 6ho TpajHMjw h CMmiiJbeHHjM no aejiy. H c Tora je CTaHOjeBMti, KOjH je HH3Me BHLLie 06pati30 n3>KLbe nOJIHTHMKOM eneMeHTy y cpncKoj npoLUJiocTH, es Csbom, wnaK, yHHHHO H3y3eTaK H 33CT30 H3 1-beMy HapOMMTO, H3 Ta npOyMH LUTO CBeCTpaHLlje. y P nacy CLVI, 1933., oSjsBHo je CTynujy o Cb. Cübu u üpoiAacy óyiapcke üaiüpujapm uje, C3 opwrHHajiHOM h a o ó p o CMumjbeHOM npeTnocTaBKOM, na je C sbhho jihmho yqemtie 33 npu3H3H>e 6yrapcKe naTpnj3puinje y Be3M c H>eroBHM apyrHM nyTeM H3 H c to k H nOBp3TKOM y TpHOBO. BeJTHK neo H3LUHX JbyHH He npHM3 Ty KOM6nH3unjy, 3 jih, no HaiueM yBepeH>y, OHa 33Ciiy>Kyje Bp.ro o36H^>Hy n3>KLt.y. 33jeji,Ho es r. A. C0Ji0 BjeB0M pscnpsBJbso je y hctom PAacy h o nnT3tt>y koje je lodune vMpo Cb. CaBa, onpeaejbyjyliH ce, c aocT3 p33Jior3, 33 1235. ro a. ripoTHB Te pscnpaBe ycTso je Hefl3BHO npoif). r. Jl. AHscTscujeBHh, BpstisjytiH ce Ha CTspo rjieaurnTe Jt>. KoB3MeBnti3, £ 3 ce CsBHHa cwpT jloro^H jia 1236. to a ., sjth My p33Jio3H hmcv m hoto BHLiie Hero MHCTe npeTnocT3BKe. M3hbe je npHMibeHs CT3HojeBHti3 pscnpsBa CBemu CaBa u He3aBucH0cm cpücke iipkue (TjiacCLXI, 1934.), y Kojoj je A0K33HB30, as je 1219. roa. CsBa y HHKejw n o c ra o apxnenHCKon, aJin Jía tom npuJiHKOM cpncK3 upKB3 jo u i Huje

C t a h o j e

C T aH ôjeB H tî

29

6 m a npH3HaTa Kao HesaBHCHa. HacTaBJbajyhn Ha no3H aîo PyBapweBO MHLUJbeH>e CïaHojeBHti je y noceÔHoj pacnpaBH 0 odAacky Cb. Ca.Be y Manacrnup (CBeûiocaBcku 36opH.uk I, 1936.) oj,ôau,nBao He caiwo Te 0 ,n,0 cnjeB 0 npHwatte, a a je PacTKO c pyckhm KaJiytjepoM oTumao y CBeTy ropy, Hero qaK h .UomchthjaHOBo, ,n,a je Hajnpe oTmnao y pycKH MaHacTup. Moje je mmmjbeme, Koje caM Bek paHHje n3Heo, ,na y obom nHTaity HeMajy npaBO hh PyBapau, hh CïaHojeBHti h ,n,a cy ce, oôojnu.a, ApwaJiH caMO jeflHor, h t o 3a t o nnTan>e cnope.ii.Hor H3Bopa. TnaBHo CBoje aejio, M0 H0 rpa(f>Hjy o CBeiüoM Cübu, oôjaBuo je CTaHojeBMk 1935. ro,n., o cejj.aMCToroji.HUjn.HUH CaBHHe cmpth. To je nyHa ÔHorpadwja h nperjieji, CaBHHa p aaa Ha npeKO 100 CTpaHa TeKCTa neTBpTMHe TaôaKa, y Bpjio yKycHoj onpemu.1) H OHa je nncaHa nonyjiapHO, h 3aTo u jto je ôujia HaMen>eHa rnupeM Kpyry HHje aana, h h th je Morna naTH, CBe oho u jto ce o,n, H>e OMeKMBaJio h u jto je CTaHojeBHfc Morao jtaTH. Mm cmo ce cbh najjajiH, ji,a tie n>er0B0 Jtejio o Cb. CaBH ytïM y MHoro nojeAHHOCTH, aaTH cjiHKy u,e.ne Hame MOHauiKe cpeÆWHe X II h X III BeKa, eBeToropeKy aTMOC(jf>epy h hbeHa nyxoBHa 3aHHMan>a c jeji,He CTpaHe, a c Apyre jkmbot h æbop h noJiHTMKy Cpônje CaBHHa BpeMeHa. J a jih ih o 3HaM, ,na je ¿TaHojeBHti ro,n,HHaMa npnÔHpao no^aTKe o Csbhhom nyTy Ha mctok h C 3 bhhom ôaBJbemy y Liapnrpajiy. H obo u jto je jiaTo n o ô p o je, h nperjieAHO, h c aocTa b3)Khhx cyrecTuja h o6jauiH>eit>a, ajin iuTa ce CBe joui naJio P33BHTH ca OHHM 3H3H>eM CTBapH KOje je OH HM30Î MhCJIMM fl3 je >KeJieo ,na OBa Khbura 6yu,e to to b s ynpaBo o ce^aMCToroühujhjhu,h h c Tora je Hwje paa,HO hh ca cbmm anapaTom hh Ha Lunpoj ochobh. A OHa 6 h, no mom uySoKOM yBepeity, npeiwa ohom niTa je CBe oh 33MHHUb30 h npnnpeMao, Morna 6 h th roCTojHa KpyHa H>eroBa pa.ua. Kao flonyHy 6 Morpac{)njaMa hsjhhx KpajbeBa CTaHojeBHfc je, Kao hobh XlaHHJio cpncKe XHCTopnorpa^nje, H3pau.HO, cacBMM Hay^HO, ÔHorpa^Hje h Haniux apxHenHCKona, h t o CBe pejjoM o fl ApceHHja, CaBHHor HacJiejiHHKa, na n o AaHHJia II. CTyaujy o apxHenHCKony ApceHHjy oôjaBno je y PjiacHuky M culopuckoi JJpyiuiüBa V, 1932., a o ocTa:iuMa y PAacy CLI1I, 1933. Y thm 6 HorpatJ)HjaMa npHKynjbeHO je CKopo CBe u jto ce o thm npBoCBeujTeHHUHMa Hame npKBe nncajio flocaa, h y H3BopHMa h y JiHTepaTypn, h OBe CTyauje cy ca,n HajôoJba 0 CH0 Ba 3a H3pa,ny nepnofla Hame upKBe X III h noqeTKa X IV BeKa. He,n,aBHO je, nocjie «>eroBe cmpth, H3Hmao h MaJiH qjianaK o cepecKOM MHTponoJiHTy JaKOBy y Annales de l’institut K ondakov X , y cnoMeHnim A. A. BacHJbeBa. J)

O Toj Krt>H3H nHcao caM paHHje y C. K. T.iacHHKy XL1V, 1935,226—7.

30

ö.

Ti

O p O B H ti

CacBHM nonyjiapHo, y HajrJiaBHujHM JiHHnjaMa, npnKa3ao je ÇïaHojeBHti Haute BAadape (1927.), cpncKe h xpBaTCKe, o ä HajcTapwjMX BpeweHa ä o Kpajba AjieKcaH^pa I.

IX Mano je oji,aBHo cnpeMao rpatjy 3a Haiuy KyjiTypHy xhctopwjy, h waKO je o meTO^CKoj cTpaHH Tora nocJia H3Heo iiaBHo HaMejiHe norJiejie, HaöaneHe HapoMHTo y ou,enn Ha aejio K. H. KocTHtia O cuiapoj cpückoj mpiOBUHu u undycm puju (Jleuiouuc, Krt). 227,1904., 99— 106), o h , Ha KaJiocT, HHje aocn e o na oôpajjH, CMCTeMaTCKH, hm je^HO Befce nuTaite whcto h3 Te oßjiacTH. Ofl CBera lu to je on, Tora oöjaß n o Bpeji,H HCTafcn Bejieuike o nekim cmapuM ukonaMa (1931.); B u m , kjieüaAa u 3Bona kod Hac (Taüc C L III) h HeKOJiMKO MJiaHaKa, MaxoM nonyjiapHHX, npuKynjbeHHx y 3öupKaMa H3 cpücke äpouiAocüiu (1923.) h M3 nauie üpouiAocmu (1934). O ä CTapux HaujHx MaHacTHpa o6pa,n,Ho je caMo 1928., ajiH cacBHM ucupnHO, ßecnoTOBy MaHacujy (Hapo,n,HM My3ej V). CeM Tora, ,n,ao je jeaaH Mann HjiaHaK o u,apurpan,CKoj öojihhuh Kpajba MnJiyTHHa (M cähuhhckh nperjieji,, 6p. 2, 1929.). CTaHojeButi ce HapowTO mhoto 3aHHMao CTynnjoM Hauie CTape BojcKe, h 3a to nuTahbe HMao je HajßHUje npHKynjbeHe rpaije h HaK HeKOJiMKO HaupTa 3a oöpany, anu je .uocneo na pa3pan,u caMO je^aH Manu HJiaHaK o M3BeuiüiajuMa ca öojuuiüia (Cm apm ap V ili— IX, 1934.) aoKa3aBUiu HecyMhbHBO, ,na je h ko a Hac, Kao y Bu3aHTHjn h no jipyruM cTpaHaMa, nocTojao oöm a) na ce ca öojHor nojba y npecTOHHiiy hjih uHane majby H3BeLUTajH, nncMeHH h ycMeHH, o TOKy 6op6e h o no6eji,H. ÄßaTpn nonynapHa qjiaHKa h3 Te oßjiacTH ca^p^e h OHe Äße Hanpe.0, Haßen,eHe nonyjiapHe KH>Hre. Y nocjießhbe ßpeMe CTaHojeBnti ce MHoro öaBHO nuTahbUMa HapoÄHe noe3Hje n Hapo^Hor npe^ahba yonmTe, h t o h Haqejino h nojeji,HHaMHO. npßH npHJior O nekuM MouiuBUMa y namuM napodnuM uecMaMa o 6 jaßno je 1929. y JyotcHOCAOBenckoM cfiuAoAoiy VII. YKa3 ao je Ty Ha nopem io h 3 bcchhx m o th b 3 (h. np. 3a necMy o 3H,n;aiì>y PaßaHune Ha BH3aHTMCKO npuqaH>e o 3HÄ 3 tt>y Cb. Co(|)Hje y U apurpany, hjih 33 necMy „Mapico KpajbeBHfc h c o k o “ Ha 30HapuH0 npimaibe o uapy BacMJiHjy I) hjih Ha LbMXOBe 3aHHMJbHße h B3>KHe napajiene. Y IlpuA03uMa üpoyWBatby napodne üoe3uje 1 ,1934., h3CT3bho je Taj BpJio kophchh nocao. npHJior o mothbhms m3 OHe cjajHe necMe o xeHHJïÔH JtyuiaHOBoj cna.ua Metjy HajcTBapHHje h HajöoJbe u it o je o Toj necMH Kon, use yonuiTe HanncaHO. flpoTHBHo o ä T. MapeTnha, Koju je B y^y IjeHepajia CMaTpao 3a H3MnniJbeHo JiHU,e, CTaHojeßHii je H3HOCHO MHUiJbeite, n,a je t o MOKfla HyßeHH paTHHK y cJiy x ón Ma^apcKor Kpajba Jla jo u ia I KoHpaji BoJic{)apji, K o p a^o Jlyno,

C t a h o j e C T aH o j e B H t ;

31

„ByK“, HjiM iteroB 6 p ar Boji(f)ap,a„ KojH je c BocaHUMMa p a io B a o npoTHB MjieMaHa. (T jiacnuk H cw opuckoi J JpymmBa II, 1929,89— 90). BeoMa je b3>kho h LberoBo HaqejiHO pacnpaBJbai-be o cTaPhhm Hamer Hapo^Hor npeflai-ba.1) CTaHojeBHti je h ,no6 po yom io h n,o6 po HarjiacHO, na je Harna oqyBaHa Tpan,nu,nja H3 no3HH]Hx BpeMeHa, w a a ce cTapHM, 3ajeMqeHHM npe,n,aHjHMa koji nopcfíHporeHHTa h ÁyKJbaHHHa n3ry6no CBaKM CHrypaH Tpar. HmiiTa noy3j,aHO HapojiCKor HHje 0qyB3H0 hh H3 BpeiweHs to jih k o B3>KHor He,\i3it,HtiCKor nepHojis CBe j o ^y u is H a . Hapon,H3 Tp3Anu,nj3, no HberOBOM CXB3T3hby, Be33H3 33 H3BeCHe MOtiHe J1HHHOCTH H U,0 rsl^sje Tpsje no npsBHJiy caMo y Tpn-qeTHpn reHepaunje, ,hok je onp>K3B3jy mjishobh nopoji,Mne KojH cy sa h>hx 3aHHTepecob3hh. Ilocjie hx noTHCKyjy hobs jimu3 h hobh .noratjajH. L U to ce OB3KO >KHBO OMyB3JI3 KOCOBCK3 TpajHHUHja TO je 33 TO, LUTO nocne nponscTH csm octsjihhx ji.p>K3B3 HHje Shjio hh JiHna hh üoralja ja no 3H3Majy psbhhx ohhms KojH cy npeTxonnjiH h lu to je C3M KOCOBCKH JJOraljaj C3 norHfDHjOM flBOjHUe BJ13Jiap3 6 ho H3y3eTHor 3Haqaja h b 3)khocth. Taj npBH fleo LberoBe pacnpaBe je BeoMa ,no6 ap h no nocTSBnn HecyMLbHBO TaqaH. üpyrH neo HM3 H3BecHHx Heji.ocTaT3K3. Y hbeMy je CTSHojeBHh noKyinao JX3 oSjacHH 3aniTo ce nnaK jaBJba no HeKs neciws h o ctspHjHM flOr3^3jHM3 H O CnOpe.II.HHM J1HHHOCTHIW3. 33CT30 je, H3 np., H3 necM3M3 h oflJiscKy Cb. CsBe y KSJiy^epe. KaKO ce HHje 03BHO nHTShbHMa HapO^HOT KLbH>KeBHOr CTBapaLba CT3HOjeBHh y tom CJiyqajy HHje yxBaTHO p33JiHKy H3Metjy xHCTopHCKor npe,nait>a h HapoflCKor Be3an>a MOTHBa 3a XHCTopHCKe jihmhocth h n a o je cyn, KojH HHje ncnao TaqaH. H c to TaKO, He Mowe ce 03HaqHTH npOCTO K30 CnyqsjHOCT H3BaHpe^HO 33HHMJbHBa H BawHa qHH>eHHU3 na je S s lu MspKO KpsjbeBHfc nocTao „neHTpaJiHa (JjHrypa Haine Hapo,o,He enHKe“, a jouj je Matt>e cnrypHO, fla je oh t o nocTao „BepoBaTHo TeK y XVIII BeKy“. X hctophckom reorpatfwjoM CTaHojeBHti ce HHje MHoro 3aHHMao. Y PAacy C X X V I., 1927,2) pacnpaBJbao je o CpeMCKOM h „BenHKOM OcTpBy“, Koje noMHH>e CTeBaH IlpBOBeHqaHH. Y obom ApyroM c.nyqajy n>eroBo Tywaqehbe, a a je t o BeüHKO O c tp b o íleJionoHe3 He oaroBapa HHflHKaunjH lIpBOBeHqaHor h HHje y 6 e,n,jbHBo. Y TpeheM npHJiory aonyHHO je JupeqeKa, aa ce CpeMOM y Cpeji,LbeM BeKy 3 BaJia oSjiacT h Ha jjecHoj o 6 aJin CaBe, o,n XlpuHe r o Beorpajia. Y MaJioM npnjiory o MoKeiuHHH (JyotcnocAO B encku $ u a o a o i V II, 204) yTBpjjHO je, j a je t o HMe jj,oujjio no upKBH BJiacTejiHHa MoKeme, Koju ce noMHLt>e Kao r o c n o ja p Tora Kpaja cpe^HHOM X V BeKa. Y HOBOcajj;cKOM xhctophckom ]) ripHji03H npoyMaBatby HapojiHe noe3nje II, 1935., 1—7, h .nonyHa III, 1936., 32 - 5.

J) „Tpn npHJiora

h c t o p h c k o j'

reorpac{)njH“.

32

B. T i o p o B H k

FJiacmiky II, 1929., 88, noMeHyo je, a aje BeuieHOBO ,„n,o6mio CBoje HMe 6e3 cyivm>e

oü , MaljapcKor Ha3HBa 3a IleqeHere (Besenyo)“. CBOjHM (JJHJIOJIOLUKHM 3aHHMahbHMa MJI3AOCTH BpaTHO Ce CTaHojeBHh, He cJiyqajHO, 1926. roa., Kan je y JyotcHocAOBenckoM (fiiuioAoiy V, 214—6, caonniTHO Jien npnjior 3a XHCTopHCKy rpaiwaTHKy, yTBpflHBiuH n a ce njeKaBCKH n3roBop jaBJba y cnoMeHunHMa Beti o a 1234. r., na h Kpo3 neo XIV BeK. CraHojeBHti ce c nnaHOM h ca MHoro y>KHBJbaBait>a 6 aBHO emorpacfiCKO-noJiMTMHKHM npoóJieMHMa. hberoBH npnMepu,M L1,bhjHheBHX H a c e r a nyHH cy no,o,BJiaqehba, 03HaKa h npwMejiaQa. hbera cy roflHHaMa 3aHHMaJin npoSJieMH o eTHHHKHM CTanaft>HMa h npoMeHaiwa Ha BaJiKaHy, o nocTaHKy h pa3BnjaH>y cpncKor Hapoaa, o y3ajaMHHM yTHuajHMa y CBHMa oSJiacTHMa nyxoBHe h MaTepHaJiHe KyJiType. Kan cmo, iiphjihkom 3ajeji,HHHKe BejiHKe eKCKyp3Hje, o6HJia3HJiM 3BeqaH, IbypijeBe CTySoBe k o a BepaHa, JlpeHHuy h MHTpoBHuy, oh je qecTo nyTa, n o n HenocpejtHHM yTHeuHMa BH^eHor, KpeTao pa 3 roBop o thm npoSjiemHiwa. O h je rnviao HeKy itySoKy, HCKOHCKy, Bepy o BHTaJiHoj ch33m cpncKe pace, O H>eHOJ HeO,n,OJbHBOj XHCTOpHCKOj flHH3MHU,H, H O H>eHOj HecyMhbHBoj SyAyiíHOCTH. Kojihko je U,BHjHtí Bojieo ahhspckh THn h BepoBso y H>eroBe CTBspsjraqKe c n o c o 6 HocTH, to jih k o je CT3HOjeBHti BepOBSO y p3UiKO-J],pHHCKH TMn H hberOBy, T3KO fl3 peqeMO, XHCTopHCKy MHcnjy. CBe h ito je C pSnjs CTBopwJia, o a B,ocejbeH>a a o ,n,3Hac, t o je pe3yjiT3T 0 H0 r je3rp3, Koje ce HaCTaHHJio y CJiHBOBHMa Tape, riHBe, Jlmwa, roprner H Sps h ropH>e ApHHe, y wcToqHOM xtejiy uiwpoKor Kapcnor no,npyqj3, rae je h í,aH3C H3jn3TpHapxaJIHHjH, H H3j4HCTHjH, H HSjqeCTHTHjH neo Hauier Hapojj,a. O thm nHTaH>HMa, Ha jKaiiocT, CTaHojeBHfc Hnje nncao mhoto, ajiH kojihko je ao h>hx apjKao bhah ce HajSoJbe no tom, h ito je HjMMa nocBeTMo CBojy npncTynHy aKa^eMCKy Geceny nocmanak cpückoi napoda (C. K. PjiacHuk, XLI, 1934., 110— 7). Ilpe Tora, oh je 1902., n oB o joM KH>Hre B. Tbepnfea, Hanncao

yMaH qjiaHaK o CpückoM uMeny y 3aüadmiM cpückuM kpajeBUMa,1) rae je, y rjiaBHHM JiHHHjaMa, Jtao pa3Jiore h onawahba 3a H3BeCHe nojaBe Haine HaunoHaJiHe aífwpManHje m eKcnaH3Hje; h jeaaH MaJiH qjiaHaK J ím n a uMena u napoónocm y CpSuju cpedweia Beka, 2) y kom je n o ó n ja o MHinjbei-be, na JiHMHa HMeHa HauiHX CTapnx noBeJba o 6 ejie>KaBajy Hapo,n,HocT h>hxobhx HOCHJiau,a. Y jjBa-TpH nonyjiapHa qjiaHKa CTaHojeBHk je roBopno o $H3HqKHM ocoSHHaMa CpSa y Cpe,n,H>eM BeKy, o h>hxobom HauHOHajiHOM h AP>KaBHOM ocetíaHjy, o cejbaqKOM KapaKTepy h>hxobhx ,n,p>KaBa. Y aKajjeMCKoj Secenn caMO je MapKnpao CBoja cxBaTahba o tom ] ) H a jn p e y

C. K. rjiauiuky , a iio to m y 3(5hpuh 143 nauie upouuio-

cüu, 33—48. 2) Jy*HOCJiOBeHCKM cJiM^OJior VIH, 1929., 151—4.

C T a H o je

33

CTaHojeBHfc

KaKO cy C p ó n on nJieiweHa nocTaJiH Hapon h ca k o jih k o cy eHeprnje h CHCTeMa lu h p h jih c b o j HaijHOHaJiHH nocen, y cb h m b 3HaMehbHMa Te peqn, m CBor npBoSHTHor njiaHHHCKor h cToqapcKor Kpaja y cycenHe noJiHHe h naJbe oÓJiacTH. CMaTpajytiH n a cy Ta H>eroBa cxBaTafta caMO onmTe KOHType óynyker b c jih k o p h noKyMeHTOBaHor neJia o t o m nHTafty CTaHOjeBHti hx HHje xTeo oSjaBHTH y AKaneMHjH, Hero hx je ycTynwo jenHOM KH>H>KeBHOHayqHOM naconncy, 3a w npy nyéjiHKy. CTaHOjeBHti HHje OÓjaBHO CKOpO HHIHTa H3 HOBHje XHCTOpnje C p S n je h c p n c K o r a H a p o n a , n aK o ce t h m nHTahbHMa 6aBHO onaB H O h CTaJiHO. y nBa-TpH M axa, Ha ripaBHOiw h h ji 030(|)CK0 m aKyjiTeTy, o h je n p w a o h KypceBe o C p ó n jH y X I X B e K y ; y H>er o B o j pyKonH CH oj ocTaBUJTHHM caMO je Ta napT H ja S n jia n o n c T a H3HmJia H3 (J)a3e $H L ua h H aupT a h 6H.na H an n c aH a n o H3BecH or BpeM eHa; a:iH c e HnaK HHje M o ra o peuiHTH, n a HanncaH OM n a KOH3MHM O0J1HK H n a TO OÓjaBH. PyKOBOnetiH HOBy ce pH jy KH>nra Cpücku napod y X IX Beky o h je qecTO roB opH O , KaKO he My 6 hth HapoMHTo 3anoBOJbCTBO n a H aiiH iue 3 a B p iiiH y KH>nry, c a onujTHiw n o r n e n o M Ha u,ejioKynH o cpn cK O nHTan>e h Harn p a 3 B o j y t o m BpeMeHCKOM n e p H o n y .

H3 no6a PIpBor YcTaHKa CTaHOjeBHti je HanHcao caMO y 3ÓopHHKy HaponHor AeJia Kapa^op^e, 1923., MaJiH MJiaHaK KapatjoptjeB ycmanak u He0CA060ljeH0 CpücülBo, yieroBoj Hcülopuju. Me^yTHM, HauiHM h o b h m 6op6aMa nocBeTno je, KaKO cm o Beh peKJiH, jenHy Befcy p a n ^ y h h c k o jih k o MaHjHX KOH(f)epeHUHja h qji3H3K3. CeM t o t 3 , no KeJbH CBor npnj3Te;b3 X . BeHnena, Hanncao je h jenHy Many Ki-bHry yóuciüBo aycm puckoi üpecUioAoHacAedwika O epdunanda (1923.). Y Toj cTyo,njn CTaHOjeBHti je npBH H3Heo, n a je y capajeBCKH aTeHTaT ¿HJia yMeuiaHa He opraHH3ai;Hja HaponHe OnSpaHe, Kano cy TBpnHJie aycTpoyrapcKe BJiacTH, Hero opraHH3au,nja TaK03B3He LLpHe PyKe. M3JiaraH>a CTaHojeBHheBa roBopnjia cy jacHO, na cpncKa BJiana c th m HHje HMana HHKaKBe Be3e. hberoBa KH>nra, npeBeneHa Ha BHUie cTpaHHx je3HKa, H3a3BaJia je BejiHKy nucKycnjy y jaBHOCTH, aJiH je 3H3THO nonpHHejia na ce nHTan>e o onroBopHoeTH CKpeHe C3 HeonrOBOpHHX H HenyKHHX MHHHJ13U.3 H3 np3BH nyT. y H3UIHM KpyroBHM3 CT3HojeBHti je 36or tt>e h m so n o c r a HenpnjaTHOCTH. H ok cy My npnjaTejbH XlparyTHHa J],HMHTpHjeBHti a 3aMepaJiH, na je o t o m MOBeKy n ao HenpaBenaH cyn h noMeHyo, Kao npHMJbeHa, h H3BecHa cyMhbHwehba npoTHB hbera, npyrn cy HaJia3MJiH, n a je Jugosl. istor. casopis

3

34

B.

T i o p o B H h

CTaHojeBHti qaK ouiTeTHO BHixie np>KaBHe HHTepece K33yjykw cTBapH Koje cy Tpeßajie na ocTaHy Kao TajHa. CTaHojeBHfcy ce y tom norjieny yMMHHJia BeJiHKa HenpaB^a. Mory noHeKa o a HjeroBMx H3JiaraH>a 6 h th tsmhs hjih HeTaMHa, ajin oh hx je nwcao ca HCKpeHHM yBepehbeM n a nocJiy>KH h c th h h h pa36HCTpaBan>y cTBapw. O h je nncao Kao XHCTopnqsp Kojn weJiH na, kojihko MOKe, jacHo h3Jio>kh CBe MOMeHTe. He MO>Ke MOBeK ca KaTeape roflHHaMa nponoBeaaTM, na je npBa ayKHocT xncTopncKe HayKe TpaxHTH HCTHHy, na caM, y je^HOM b3>khom nHT3H>y, HaMepHO paaHTM na ce OHa oÖHtje hjih 3aTpna. Cpöwja h cpncKa BJisfla HHcy HMajie hmkskbs pa3Jiora na 03HaMaBajy Kao TajHy HeniTo, IHTO, Ma KOJIHKO HenpHjaTHO, HHje HIiaK ÖHJIO H333B3HO HHK3KBOM H>eHOM 3KU,njOM H KpHBHU,OM. H3IipOTHB. LLiTO Ce CTB3p BHUie npoyH3B3Ji3 nocTsjsJio je CBe jacHHje, na oaroBopHocT 3(5or 3TeHT3T3 H>y HHje nor3^3JI3 CKOpO HH nOCpejIHO, a OflrOBOpHOCT 3a CßeTCKH P s t H3jMaH>e MO>Ke nacTH Ha TepeT Cponje. H3BecHa n3Jiar3hb3 y CTSHojeBHfceBoj kh>h3h, KojHMa ce npe HHje oöpafcsjia AOBOJbHa n3KH>3, c a n ce noKa3yjy Kao cbcbhm noy3,n,3H3. To je, H3 np., tbpäH)3, na je JJ,nMMTpHjeBnti, y nocjie,n,rt>H qsc, H3,nao Hapen.öy na ce aTeHTaT He h3bpluh. HajHOBnja Kftnra capajeBCKor cyu,3 HCTp3>KHTejb3 JI. ritf»eHM3 H3 Hsuier jk h b o ts nncao je qecTo y aHeBHoj uiTSMnw, 3 HapoMHTo y SeorpancKOj lloA uiuuiiu, Kojoj je 6ho h je^3H oji, ochhbshs.

X y noc;ie,ii,H>e BpeMe CT3HojeBHti je HsjBHine pajjHO Ha CBojoj HOBoj, Ha BejiHKO 3aMHLUJbeHOj Hculopuju cpuckoia napoda y CpedneM Beky. y neßer KH>nra oh je xTeo h3Jio>khth CBe u ito je MHCJiHO na o tom TpeÖ3 ä s th : o6aßeniTeH>3 o H3BopHM3 h HjHxoBoj BpejjHOCTH, nperjieji, XHCTopnorpstfwje, h nenoKynHy H3my noJiHTHHKy h KyjiTypHy XHCTopnjy. fie jio je hmsjio H33tui y H3Ä3H.HM3 H3me AKsaeMnje. Hsko je n>eroB3 Mcmopuja on 1908. roÄ. H3JI3T3JI3, y ochobhhm JiHHHj3M3, hberoßy KOHu,enuHjy H3Uie nOJTHTHMKe npOUlJIOCTH, OH TO aeno Hn3K HHje CMSTpaO K30 kohshho, hh K30 CBojy npaBy Mepy. Oh ce cnpeMao 33 Behe h 6ojbe, Koje je BepoBao jja MO>Ke aaTH h Koje 6h cnrypHO h Morao J3.3TH. Ha KaJiocT, o ä Tor BennKor nena roTOßa je ÖHJI3 C3MO npB3 KhbHra, H 0H3 je OÖjaßJbeHa Hea3BHO, nocjie HberoBe CMpTH. Ts npB3 KH>HT3 OOyXB3T3 C3MO napTHjy o H3BOpHM3. Ty cy Bpjio noapoÖHO HaöpojaHa CB3 MecTs r&e ce HaJia3e nojeÄHHe 36HpKe pyKOnHC3 H apXHBaJIHja, C3 XHCTOpH3TOM 3pXHB3 H HsyqHor HHTepecs h paaa y h>hm3, 33Thm xncTopnaT HayMHnx npoyM3B3hb3 y PS3HHM H3HJHM OÖJiaCTHMa. flOCeßHe TJiaBe CaMM-

C t a h o j e CTaHojeBHk

35

H>aBajy napTHje o HHTepecoBaity 3a flOMatie M3Bope, ca Bpjio BeJIHKHM, CKOpO MOHOrpa(})CKMM, eKCKyp3MM3 O HÍ3Cf)3pMKOBOM h Hap0HHT0 ByKOBOM pa,ny (oBaj XBaTa npeKO 50 CTpaHa). Y „XHCTopHjH h s l l i m x H3Bopa“ npHK333HO je H jM x o b o qyBahbe, nponaaaHje h yHHLUTaBafte. JeflHa rjiaBa caupHM no^aTKe o M3ji,aBaH)y n3Bopa, a noaie,n,rt>a je nocBefceHa nperjieay HbuxoBe oueHe. To je paljeHO ca b c j i h k h m TpyjioM, ca orpoMHHM SpojeM 6eue>KaKa, h ncnpnjbyje CKopo CBe CJiynajeBe. Y namoj HayuH TaKaB nocso flocsfl HMje BpuieH. ü o hbeiviy ce Hsjfíojbe MOKe BHfleTH C3 K3KBOM je HCnpnHOUlky n UIHpHHOM CT3HOjeBHti MHCJIHO fl3 H3p3.HH CBOje ,II,eJIO. MO)KJI,3 je 33 p3U,OBe OBe BpcTe Tpeósjio, n n 3 K , BHHie JiHMHe eKOHOMHje BpeMeH3. Jep, M3,n,a cy OBO H 33HHMJbMBe H KOpHCHe CTB3pH OHe Cy, MI3K, y MHCTO HecKpHnTMBHoj crpaHH 3ay3ejie MHoro MecTa h o,n,y3eJie Mnoro CHare h, y OBaKoj oninHpHocTH, H3Ji33e H3 OKBHpa je^Hor x h c t o p h CKor nperjie,n,3, ms Ha KaKBy 0CH0By o h HHsne 6 h o nocT3BJbeH. O HOBMjHM H3U1HM XHCTOpHM3pHM3 CT3HOjeBHÍi je peTKO jaBHO H.3B30 yKynHe cynoBe. Kojihko 3H3M, y nocJie,nH>e BpeMe oji, cbhx je ueHHO HajBHUje Pawor. 3a h> je h Hsnncso jeflHOM npmiHKOM, jouj npe qeTpaeceT r o jim a , na je „npBH h cto phk na jyry cJioBeHCKOM“.1) Ha foeroB npe,n,Jior AKafleMwjs je 1931. npeujT3Mn3J]3 Bop6y JyotcHux CAOBena h BowMUAe u üaümpene. H eioH je, BH^eJiM cmo, kso TaKBor CMarpso PyBspns h xbsjiho rs lu to je HcnHTHBaM 3 He npHK33HB3W XHCTopHje; nocne je, p33BHj3jytiH ce, BHfleO a je KpHTHH3H npHKa3HB3M, KOjH je yjeHHO H HCnHTHBSH, ca LUHpOKHM nomeflOM H COJIHJJHOM XHCTOpn4apcKOM KyjiTypoM, HecyMhbHBO Beta cTeneH y XHCTopnorpscf)CKoj XHjepspxwjH, 3 y H3BecHOM npsBuy Hayu,H 4aK h noTpeSHwjM. McnMTHB34, no npupojiH nocjia, qecTo ocTaje Be33H 33 noje-

JJ.HHOCTH, JXOK np3BH XHCTOpHMSp THM n0je,H,MH0CTHM3 ,H3je peJbecjb

h

BHLue o c e t a

HjHxoBy pejiaTHBHocT.

FíocJie paT3 CTaHojeBnfc je HsnHCso qji3HKe c s m o o h b o jHU,H H3U1HX XHCTOPHK3, O CTOj3Hy HOBSKOBMtiy2) H JbySOMHpy KOBSMeBHtiy.3) nH H iyta O H0B3K0BHtiy, C3 nyHO npH3H3H>3, CTaHojeBHti je rpynwcao hberoBe psji,oBe h H3Ji3r30 hm 3H3M3j, 3J7H ce H3 H3yMHOM JlHKy HOB3KOBHtieBOM HHje 33flp)K3B30 flyxe. Mh 6 h HapoMHTO BOJienn, fla ra je o h c t s b h o y o h h o c npeMa OCT3JIHM CaBpeMeHHM XHCTOpH43pHM3 H 3 je T3K0, HenOCpeflHO, yK3330 H3 TO KOJIHKO je, HyrO HeflOBOJbHO npM3H3TH, HOB3KOBllti 3H3MHO He CaMO 3a HSyMHO OflyXOBJb3B3H,e XHCTopHje KOfl H3C, Hero H 33 H>eH CTB3pHH H3npejI,3K. O Jb yS O M H py KoBSMeBwfcy HHje roBopno npHK33yjyhn neo iteroB p3H, Hero >) flejio, XVIII 1898.. 485. 2) CnoMeHHua Ct. HoBaKOBHtia. C. K. 3aapyra, 6p. 157, 1921. 3) B p a c T B O , 1930. 3*

36

B. T i o p o B H k

HCTHqytiH caMo hberoB h PyBapqeB 3Haqaj y 6 o p 6 H npoTHB CTape xncTopnqapcKe LUKOJie h HHBetiH ce n,eMy Kao ponojby 6 y, Kan, je Han, paKOM c b o t jenHHua, norHHynor Ha noqeTKy KyMaHOBCKe 6 nTKe, morao pehn na He nnawe Han h>h m , Hero na ■ce noHocn c h h o m , KojH je nao Kao jyHaK h 3a CBeTy cTBap.

XI CTaHojeBHfc ce HCTaKao h Kao onnnqaH oprsHH33Top. y Hamoj cpenHHH HHje 6 hjio MHoro Jbynn Kojn cy pa3yiweBann, Kao oh, n a npMKyne oko ce 6 e panHHKe pa3HHX 33hhm3h>3 h na hx npwno 6 njy sa 3ajenHH 4Ky capann>y. hberoBa Hapodna EhliukAoueduja, y qeTnpn BennKe KH>nre, ca npeKO nse cTOTHHe noHajCiojbHX capanHHKa, npBO je neno TaKBe BpcTe y Hac. Ha CTpaHH TaKaB nocao Bpme quT3B3 npyuiTBa m u HeKe BpcTe Manwx aKaneMHja. Hnje, noncTa, 6 ho Mann Hanop HatiH h npwj],o6 h th capanHHKe, CBpdaTH MaTepnjy( nonennTM nocao h nwpwroBara panoM. Ko je HKan HMao npwnwKe n a koh nac cnpe.vin dwno KaKaB cnwqaH pan, HeKy CnoMeHHuy, sko h h lu ts npyro, 3Ha n o 6 po KonHKO 3a t o TpeSa ynoxHTH h nnqHor 3anarart>a, h n o S p o r TaKTa, h CTpnn>eH>a h cbhx npyrnx ho3hthbhhx nnqHHx ocoSHHa. n o p e n cbhx 3aMepaKa Koje joj ce Mory yqHHHTH h Koje je h caiw CTaHojeBHh Hana3H0, EnijukAoueduja je Bpno noSap, h KopHCTaH, h pan nocTojaH CBaKor npH3HaH>a. C an, Kan OHa noCTojn, naKO je npaBHTH KpHTHKy, h nonyHe, h npunpeMaTH HeuiTo 6 oJbe, ann caMo 3a t o h ito je h>om naTa n o 6 pa 0 CH0 Ba h o 6 ene>KeHa bhcok3 Mepa. n p e Tpn ronnHe, ca rocnonoM Cno6on3HOV\ JOB3HOBHtieM, JOB3HOM JOBaHOBHtieM H HHKOnOM CTOjaHOBHheiw, CTaHojeBHh je KpeHyo BenHKo neno, y neaneceT KfoHra, Cpucku napod y X IX Beky, a y HajHOBHje BpeMe 0praHH30Ba0 je nwcahbe nonynapHnx SHorpaqfjnja 3HaivieHHTHX n>ynH uenora CBeTa, Koje je H3naBano npeny3ehe Jyro-HcTOK. 0praHH30Ba0 je M ctophcko .HpymTBO y Hobom Cany h on 1928. ron. nocTao nnpeKTop hberoBa TAacnuka, Kojn c na>KH>om ypeljyje r. .OyuiaH nonoBHti. y npBOM £>pojy Tor npyuiTBeHor opraHa oh je, naBinn npernen XHCTopHCKor 3Haqaja BojBonuHe, H3J10)KH0 3Haqaj npywTBa u H>eroBe 3anaTKe y Haynu. y h c to Bpeivve oh je nocTao npeTcenHHK h JyrocnoBeHCKor MCTopHCKor npyLUTBa h nocKopa jenaH on rnaBHHx noKpeTaqa n nupeKTop OBOT Hauier qaconwca. Ca MHoro n>y6 aBH oh je 6 ho h jenaH on bberoBux noHajaKTHBHHjHx capanHHKa. Mm Kojn cmo MMann 3an0B0n>cTB0 na capatjyjeMO c h>hm 3H3mo KonHKO cy H>eroBe nnqHe o c o 6 nHe qHHHne Ty 33jenHHuy npHjamoM, a koJ1HKO ce CaMO H>erOBOj HHHU.HaTHBH H 3KTHBHOCTH HM3 33XB3jthth , luto je qnT3B3 cTB3p Morna na ce KpeHe h ycne.

CTaHoje

CTaHojeBHií

37

XII Kao HayqefaaK h h s c tsb h h k CTaHojeBHfc je npnxBSTHQ ojj, npBor HaHa HSMejiHH kphthmkm CTaB MjiapHOHa PyBapua h tberoBHx cJieASeHHKa, a ynomyHHO ra je MeTOHCKOM h cTpyMHOM cnpeMOM LUKOJie K o h c ts h th h s Jupe^eica. CBojom kphthkom 3 h sth o je flonpHHOCHO j a y Hainoj xHCTopHorpscfwjH Aofje h o noGeae KpHTHWKor npaBU,a m na ce Hau,noHaJincTnmK3BHH )KHBOT H M3BeCHe Ofl CBOjHX B3>KHHjnX nOCJIOBa panno je es HspoMHTHM o63HpoM Ha yTnusje c Te cTpaHe. y tom je hberoB ripBH jih4hh aonpHHoc y pa3Bojy Harne xHCTopnorpa(})Hje. ¿p y rH 6h 6ho Taj, h ito je oh, BHuie Hero HjenaH flpyrw Ham XHCTopHqap npe H>era, o6paTno na>KH>y CTyHHjH camnx H3Bopa, h t o noceÓHO Haunix CTapnx SHorpaq^Hja h Hap04HT0 Hauie HHnJioMaTHKe. 3Hanaj bh33htmckhx CTy^Hja 33 npoyqsB3H>e H3H1HX npHJIHKS 3H3J1H Cy HeCyMtt>HBO H JipyrH H3H1H XHCTopHMspM npe H>er3 h P3,h,hjih cy, kso npnMeps psflH CToj3H HoBaKOBHh, ca ycnexoM y tom npaBuy. A ™ je CT3HojeBHh o a TOT3 H3np3BHO CHCTeM H XTeO a CTBOpH LUKOJiy. Pa^H Tora ce h 3a^3r3o, jxa ce koji, hsc He csmo c tb o p h Hero h p33Bnje BH33HT0J10LUK3 K3Tej],p3, H3KO flOC3JI, HHje J],3J13 OHe pe3yJ!T3Te Kojw cy ce o,n H>e OMeKHBaJiH h KaKBe npHMepa p a w co n o ce ynopeflHe cTyntnje r. H. PsnojMHfca. PajetíH, CTSHojeBHh je Bojieo CHCTeM3TCKe CTyn,Hje. K 30 mjisahIti xTeo je ji,a noje,n,HHaMHo npoije h csm ncnnTa CBe Hame SnorpacjDe. Kan, je noqeo a s pa3pat>yje XHCTopHCKe nperjieji,e o h ce hocho MMLujby, j¡,a npoyHH, a o noje,n,HHOCTH, CBe Harne o^Hoce ca BH33HTHjoM o% npBHx ^oflHps ,n,o nponacTH cpeflhbeBeKOBHe CpSnje. CncTeM3TCKw je, o h yBona h o 3aBpu]eTKa, npoyMHO ueo «JopMyjiap HamHX noBejba; a h o Kpaja je, h c to tsk o , n p o m a o h CBe noH3TKe H3 CseTor ÍIhcms. ¿to noje^nHocTH je, npea Kpaj JKHBOT3, HCU,pn30 H C3B XHCTOpHST HaiHHX H3BOpa. C TOM K3p3KTepncTH4HOM upTOM H.eroBa paH3, Kojs noK33yje jacHO MeTOHH4HOCT CTyHMje H HaMHH KOHU,enU,Hje nOCJIOB3, HLUJI3 je H hberOBS Te)KH>3 Ha CBe CBOje pSHOBe 33MHUJJb3 Ha BejIHKO. Bu3aHuiujy u Cpóe XTeo je n a panvi y neceT KftHrs; 33 HHnJioM3THKy je H3p3flHo 28 CTyHHjs; CBojy BeJiHKy Mcíuopujy wejieo je j¡,a p33Bwje y aeBeT KhbHrs. Ts omiiHpHOCT HHje hojí33hji3 OTyji, h jto 6 H OH JIH4HO BOJieO H3 nHHie LUHpOKO, K30 H. np. CT. HOBaKOBHh h J. Tomhíí, Hero h ito je XTeo H3 Hcupne MaTepnjy, He oSpaíisjyhH HHsqe nsKH^y H3 to , h jto ce ycJien Tors noHerjie, kso

38

B.

TlOpOBHfc

h. n p . y cTyji.Mjn flnnjioMaTHKe, uja6^0HH3Mpa nocao, h jih lu to , nao y xncTopnjn n 3 B o p a , M3BecHH ,n,ejioBH H3ry6e pa3Mep ripeiwa HeJIHHH. C THM CHCTeMOM OH je MHCJIHO a a pajjH H Hamy KyJITypHy xHCTopnjy, flejiHMHMHO waK n BaH OKBnpa CBoje BeJiHKe Mcmopuje. BejiMKa je lUTeTa uuto HHje flo>KHBeo s a t o H3Be,ne, jep OH je, npH CBOjoj CTyjI,H03H0CTH, H flapOBHTOCTH, H CHCTeMaTCKOM cnpeMaHjy rpatje, Morao y tom npaBuy .naTH cTBapn jouj h Beher HayMHor 3HaMaja. Kao HcnHTHBaM CTaHojeBHÌì Hnje nmao 3a hobom rpatjOM. O h HHje jih ih o HHKaj; BpuiHo HHje,n,Ho HCKonaBahbe, h h th je, ceM y Mockbm, pajino h y jeAHOM apxMBy. Hnje, h c to TaKO, ceM y MJiajiocTH, HcnHTHBao hh cTape pyKorince. MaK hh HyBeHH TeoayjioB pyKonHC TeoitocnjeBa Cb. CaBe, to jih k o Ba>KaH 3a CTyflHjy Tora nwcita, Ha waJiocT H3ry6jbeH 3a BpeMe CBeTCKor PaTa, oh HHje xTeo caivi jj,a npoyqaBa, waKO ra je TeojiocHje to jih k o 3aHmv\ao. O h je, H3 npnn unna, pa^no caMO ca oSjaBJbeHOM rpatjOM. A Ty je no3HaBao Kao Mano KO.Tpe6acaMonorjie.naTH kojihko je h mTa je CBe oh ijHTao, h t o c na>Kit>OM, nojiBJiaMeliH CTBapH Koje cy ra 3aHHMajie h Koje cy My TpeSaJie. H3Bope je ih t s o CHCTe.viaTCKH. JbySnheBe Listine, Codex diplomaticus, Monumenta ragusina, H3Lue noBejbe, 6norpacf)Hje, poflocJioBe h CBe .npyro npom ao je na>KJbHBo h npaBHO noTpeSHe ncnnce. M cto je ts k o npouiao Hacejba h MHore 36npKe Hapo,a.HHx necaMa. MnTao je c tom hctom ns)KH>oM He caMO BH3aHTHCKe x p o H n q a p e , H ero, Kao npaBH J HpeweKOB ^aK , h CTape KJiacHKe. O fl xhctophckhx cnnca h HaLUMX h Ty§nx MHTao je, 6e3 Majio, CBe l u t o My je .houijio jt,o pyKe h h ito je Morno npouiHpnTn n>eroB BHnoKpyr. Oji, cTpaHHx XHCTopHKa H a jB o n e o je rnSoHa, a ou, HaiuHX HajpajiHje je HHTao

r. CJioSoaaHa JoBaHOBntia. Me^yTHM, nncao je c HanopoM. To je aoJia3HJio o,n c(>m3M4Kor 6oJia. TonHHaMa je n a ra o o# rpwa y pynn. 3a h> cy Mopajia 6 h t h HaóaBJbaHa HapoqnTa apjKajba 3a nepa. C Tora H>eroBe „cenine“ HHcy ncnncnBaHe ca BHLue nojejjHHOCTH, Hero ca ABa-Tpn 3HaKa h Spoja, kojihko je HajnoTpeÒHnje aa ce noTceTH. O h pafln Tora HHje h h CBoja npe,n,aBart>a nncao H3 uejia Hero je, nocjie HaBona H3Bopa h JWTepaType, 6eJie>KHo TaK03BaHe „LHJiarBopTe“, rjiaBHe HanoMeHe, h B3)KHHje oSpTe. C Tora CBoje CTBapn HHje csm h h npenncHBao, Hero hx je hjih A3B30 jipyrHMs, ,na t o yqHHe, h jih HenocpejiHO cjiao y niTaMny. nocjieflftHx roflHHa y t o m je norjie^y 6 h jio oceTHO MHoro 6o;be; o h je nncao n JiaKnie n 6p>Ke n 6e3 t h x Teroóa, n c Tora je n aaB ao 3HaTHO Bnme. Ta TeuiKoka ce ocefcajia ^OHeKJie h y n>er0B0M CTnny. CTaHOjeBHti je nncao Te^HO, ajin 6e3 HeroBahba H3pa3a n 6e3 pa3BnjeHor KHbnweBHor ocetìaH>a. V jjocTa npHJTHKa bhah ce HMnpoBH3aunja. Hnje Bojieo ceHTHMeHTaJiHOCT Meji;oMHJba MnjaTOBnlia, hh (J)pa3eojiorHjy n3Becnnx

C t a h o j e CTaHoj eBHfc

39

CBojH x y>Knx 3eMJbaKa, a jin HHje n p n x ß a T n o h h npeu,H3HocT Jb y ö o M M p a K oB aqeB M ha. r in c a o je HHaqe jacH O h HenocpeHHO, c a yßeK y H a n p e n yTBp^eHMM o c h o b h h m nJiaHOM, He ry ôe tîH ce y H HrpecHjaM a, K oje c y yßeK Matt>e-BMUie KapaKTepncTHKa Hecpe ^enor nyxa.

C ßojy CTpyny Bojieo je HCKpeHO h mhopo ce TpyflHO na je yHanpe^H. Hnje MaJia hberoßa JinqHa 3acJiyra, lu to je (|)aKyJiTeT y CKonjby ä o ö h o a.Ba npocfiecopa 3a HapoHHy xMCTopnjy h u lto je H a ripaBHOM OaKyjiTeTy y CyöoTHUH ocHOBaHa KaTenpa 3a xHCToptijy BojßOÄHHe. M y Beorpany je, caMO H>eroBHM 3ay3HMaH>eM, KaTeapa 3a HapoÄHy XHCTopnjy 3H3Tho npomupeHa h nojawaHa. Tjie je ron, Morao h kojihko je ro n Morao yTHuao je, na MJiatju Jbyau o n Bpe^HOCTH notjy h o noJiowaja m e Mory MupHo p a n u m ñpHXBaTao je naK h OHe, Kojn ra He caiwo HHcy hhhmm 3aH,y>KHJiH, Hero Koju cy h panmiw h nwcaJiH npoTHß Lbera. Huje Hiwao hm TpyHH Hauie xajnyHice ocßeTOJbyöMßocTH, hm CHTHHwapcTßa, hh jbyßoMope Ha Tyt>e ycnexe. YßeK je pa.no HonpHHocHo n.a Tyta pan, HcuaHe lu to öojbH, Kan My ce H.eroß nwcau, oöpafcao 3a caßeTe, 3a HanoMeHe hjim 3a npuJiore y noHau,HMa h JiHTepaTypw. Hwje cuywajHO, h ito je HajßetiH 6poj Ä O c a H ,a u jH .H X HOKTopaTa H a HauieM MJi030(J)CK0M aKyjiTeTy 6ho 6aiu H3 H a p o H H e XHCTopwje h u jto T pH LberoBa tjaKa 3ay3HMajy ßefc yHHßep3HTeTCKe KaTenpe, Hßa y B eorpany w jen.aH y CojiyHy. „Je jih ce MKan, HeKO on Hac“, nucao je HenaBHo r. T. Te3eMaH y cbom TonJiOM neKpoJiory, „pacTaßHO on CTaHoja CTaHojeßHtia 6e3 caßeTa h CTßapHe noMota y Hay^HUM h j i h y J b y n c K H M , q e c T o qncTO jih m h h m CTßapHMa?“ Ja caM CKopo ocaMHaecT ron,HHa npoßeo c h>hm Ha jenHoj KaTenpn, n y ro y HCToj c o ö h , CTajiHO y Henocpe^HOM ,nonnpy, h Mory c n y H o ay>KHor n o u iT O ß a h b a h 3axßaJiH0CTH 3a MHore y m ih b e H e ÄoßpoTe caMO n o T ß p jt H T H Te p e m CTora je H>eroßa Harjia C M pT h ocTaBHJia OBaKO ÄyöoK h öojiaH Tpar y HauiHM pen,OBHMa.

B. Ttopoßuk

n p e m e A 'b

Ha

ö tn r a p c K a ia

M C T O p M O r p a ( j3 M 3 C T ) K P A L U E H H Í í: A j im C o ^ Y h — A jiM aH ax i. Ha C ocJjh ííc k h íi y m is e p CHTeTT. 1888— 1928 ( C oc{)hh 1929). — B M B — B t J ir a p c K a HCTopnnecKa ö h ö .i h o T ex a. — roA CYHc}) — F o ä h u ih h k T) Ha C ocJjh h c k h h y m iB e p c H T e n ., HcropHKo(f)HJiojiorn>iecKH (jjaK yjiT eT i.; — T oaC yiocjf) — « m o r o , n a lopHÄHHecKHH cjjaK yjiT e T t; — T o flC y ó c J) — c j s ih o t o , Ha öorocjioB C K H H ({jaK y jirerc.. — T o a H M C — roÄHUJHHKT) Ha H apOÄ H H a M y3eH ( b i. Cocpufi). — H 3 b H J I b o — M3BecTHH Ha M cTopHqecKOTO Æ pyw ecT BO . — M 3 b B A ä b o — H3BecTHH Ha B iJira p c K O T O ApxeoJiorH M ecK O flp y a œ c T B o . — xeoJiorHMecKH M HCTHTyn.. —

H 3 b B A M — M3BecTHH Ha BiviirapcKHH Ap-

M 3 b H E M — M3BecTHH

na

H apoaH H H

E th o -

rpacjjCKH M y 3 e ß bt> C o to n a . — M3bCCKHHHa, H3ÄaBaH1j OTT. MHHHCTepcTBOTO Ha H ap o Ä H a T a n p o c B Î T a , — n o c jie npeH M eH O B am .: CöopHHKT. 3a HapO_H.HH yMOTBOpeHHH H HapOAOnHCT.. — C Ö B A k H — CßopHHKT. Ha B iiJira p c K a T a b i

AfcaaeMHH Ha HayKHTÉ. —

C 6 B H .3 jia ra p c K H — CöopHM Kb

MecTb Ha B . H . 3 ^ a T a p c K H ......... ( C o (|)hh 1925). — C o JIM H jie T H 'n . — C 6o p -

HHKT.

b i.

qecTb Ha npo(|).

p 0 >KaeHHeT0 My (Cohh Ha A .

T.

Jl.

MHJieTH>n>

3a

cejxeMÄeceTTOÄHiuHHHaTa

1933). — C ö M u ih p k o b t . —

C ö o p H H ia .

b i.

o ti >iecTb

Hum pKOBT. (Coc{)hh 1933). — CßM mrpM aKCHM T. — C ö o p h h k t.

bt>

>iecTb Ha njiOBÄHBCKHH MHTponoJiHTT. MaKCHM T,. . (Cocuma 1931). — C n E A ic H

— CnHcaHHe Ha Bi>jirapCKaTa AKaaeM HH Ha HayKHrfc.

B-bJirapcKHHTi» Hapoß-b e ,na;n> äok33h 3a 3,npaB0 hctopHMecKO ct3HaHMe om e bí. Hafi-paHHHrb BpeMeHa Ha CBoeTo cismecTByBaHHe. noHacTOHiuejwb, oGave, cjk no3H3TM orpaHM^eH-h Öpoß HCTOpHOrpa(|)CKH TBOpÖH OTT. 6 i>JirapCKH npOH3XOfll, oco6 eH0 oTi. cp'b.uHOB'bKOBHeTO. Tp^ÖBa n a ce npe^noJiara, we BT. TeMeHHe Ha B'bKOBeT'fe, OCOÖeHO n p e 3t BH3aHTH0CKOTO po 6 CTBO H npe3T> neTB'feKOBHOTO TypCKO BJia^HHeCTBO e ÖHJIO yi(Hmo>KeHo MHoro o tt. oHOBa, KoeTo StJirapHT-fe cjs ci.3ÄaJin

nperJieAT. Ha ö'BJirapcKaTa ncTopnorpa(J)HH

41

B t oßjiacTbTa Ha HCTopHorpa(|)HflTa. MHoro nxTM cTpaHaTa e ÖHJia npeöpo>Kji,aHa Ha.n.jrhJK'b h Hanmp-b oT-b Bpa>KecKn ntJiMHiua h ott> BapBapcKH mieiweHa, a no-KbCHo o ttj Typun. OnycTOlUHTejinrfe He cjk maÄ'fejm u,i>pKBHT'b m MOHaciHpHfb, k o h to csí öhjih rJiaBHHTt, a, MOKeöw, h ejjHHCTBeHM xpaHHJiHiua Ha nHCMeHH naMeTHHUH. 3aTOBa ott> cp’bji.HOB'feKOBHaTa StJirapcKa KHHWHHHa e ou.'feji'bjio He bchmko, a rrbio. OHOBa, K oeio e 3ana3eHO, HMa noßene m>pK0BH0-pejiMrn03eH-b xaparrep-b h e no3H3TO HaH-necTO no MyKflM npenHCH. McTopwqecKnrb npon3Ben e u m , no csiuiHHaTa cm, cjr npnBJiHHaJiH BHWViaHHeTo Ha orpam m em , Kpxr-b Jilote, no-MaJiKO c x Smjim npenwcBaHH, n, 3aTOBa, e öhjio no-JiecHO a a G x ^ a n , 3aryóeHn hjih yHHmojKeHH. E äh htj ott> Hañ-Ba>KHHT'b StJirapCKH naMeTHHUH ott> e3HqecKO Bpeme e, Hec^MHeHO, PÍMentai/cnm* na ühpeoShAiapckim t xanoße1). Toßa e Hañ-pamiaTa HCTopnorpa(|)CKa TBopöa Ha 6 i.Jirapc k o to cp^AHOBiKOBHe. MMeHHukzHih npeÄCTaBH cnnc'bK'b Ha 6 -bJirapcKHrfe BJiaA'feTejiH, o tt. npnKa3HO BpeMe ä o BTopaTa nojioBHHa Ha VIII b . npneiwa ce, ne t o 3 h naMeTHHK-b ce ct>ctoh oti> ABe MacTH, ott> k o h to m>pBaTa me na e 6 m a ctcTaßeHa bt> BpeMeTo Ha Mcnepnxa (680—701). 3a b c í >kh BJiau/feTeJib c;ä Äa^eHH CbBceM-b KpaTKH CBe,n,eHHfl: HMero, oömoTO mhcjio Ha toähH n T t, yKa3aHne 3a pojja h ro^HHaTa Ha 3aeMaHeTo Ha BJiacTbTa. riocJieÄHHT'b cm ,n,a,n,eHH qpe3T> yKa3aHna ott> 12-rOÄHniHHH >khBOTHHCKH UMKT>Jn>, BT> KOHTO TOÄHHHT'b (jiyHHM) CJÄ 03HaMeHH ct> HMeHaTa (tiopkckh) Ha 12 » h b o th h , a MeceunTt — ct> hh CJiHTejiHH pejtHM. nocJieAHHHTT) cnoMeHafb BJiaAtTenb e YMopb; CJieÄOBaTeJiHo, term inus post quem 3a CT>CTaB5meT0 Ha BTopaTa qacTb e m. a B ry c rt 766 r., na,n,aHeTo Ha to 3 h kh93^ h bt>3uapaBaHeTO Ha TeJiepura2). M3o 6 mo, MMeHHuHmh, k o h to e HafineHHHat'b H3Bop-b 3a paHHaTa ötJirapcK a mctophh, e Han-bJiHO x) H saa^em . e HaH-Hanpeax orb A. n o n o b t . , O63ops x p o H o ip a ç fio B ô pedakniu, I (MocKBa 1866), 25 c ji. FIo-hobo h no-jioöpo H3aaHHe b>k. y J. J. M i k k o i a, Die Chronologie der türkischen Donaubulgaren ( b t ,: Journal de la société finno-ougrienne, XXX. 33. 1913/18, 1—25); ci.jvi>p5Ka ÖHßjiHorpacjKKH yKa3aHHH; npHÖaBeHH cac MempH (fjaKCHiwujieTa ott> pxKonncmrfc. Ut^aTa 6n6^HOrpa(})HH no Bxnpoca e noconeHa y ßl. T o j i o p o B i ,

pycckon

H3m0'iH0-a3unmckuaülz xanoBe)

(b t .:

uukiAt oiui> u ieduu \ e na a c u ip o A O sa MMennuka na m p a u a v h özsiiapcku

M c u B o iu u H c k u

lUH eckum -b B ip e a H U H . ( K z m h

B züpoca

roaCyHff), XXVII. 8. 1931, 1—42). 3a m.pBnrfc ABe HMeHa

B. v. Arnim, Wer war A b u m o x o m ? (Zur Fürstenliste) Q . F é h e r, Attilas Sohn Irnik. Zur Frage der ungarischen und bulgarischen Hunneniiberlieferung (b t > : Ungarische

bt> H M eH H H K a b>k. c x i n o ( b i.:

CöJlMHJieTHq-L, 573—575); —

Jahrbücher, XV. 1935/36, 408-432). *) Cp. B. H. 3 .1 a t a p c k h, McüiopuH na ötMapckauia (Hpxaaa üpe3» cp-bÔHUùi-b nikoise, I, 1 (Cocf)HH 1918), 219, 226 c j i .

M B a m . H yH w eBT .

42

caMOÖHTHa T Bopöa. B t> Hero Ha BM33HTHHCKO BJlHflHWe.

He ce

.h o j is b a t i , hhkskbh c jie jw

143BecTeH-b ncTopnorp3({)CKn ejieMeHT-b mo>Ke na Gmjie otk p h t l bt> hìjkom m>pBo6T>JirapcKH HaanHCH : Hanp., HajirpoÖHHTt Ha^nHCH ott> Bpe/wero Ha OiwypTara (814— 831), na,n.nHCnrfe 3a CTpOOKH H 3a BOHHH C l BH3aHTMH, HJ1H BopMCOBMflTl HSflnHCb o n Ajióamw 3a noKpicTBaHeTo Ha S-bJirapMfb3). riipBod-bJirapcKMTt HajtnHCH cm e m u ott> HaH-u,eHHnrb aoMamnH h3boph 3a m>pB0T0 uapcTBO. B i ffe x i, oöaqe, ce äojisb h chjiho bm33hth h c k o BJinaHHe : nHcaHH cjs Ha rpiuKH, ci> rp m K o nwcMo h ct> BM33HTHHCKM XpOHOJIOrHMeCKH yK333HHH. 33HeCTeHHTl5 H TtCHM CHOUieHHH C"b BH33HTHH, BT> BOHH3 H BT> MMpi, CnOMOrH3JIH 3a 33CMJIB3HCTO Ha BH33HTHMCKOTO BJiHHHHe bt> B iJirspna. Tob3 BJiHHHMe, yTBipaeHO o co ö en o CT> npHHHKB3HeTO W npHeMSHeTO H3 XpHCTHHHCTBOTO, Ce OK333JIO CJSJ10OHOCHO 33 C3MOÖHTHOTO flyXOBHO TBOpMeCTBO BCptflb S iJira p H T t4). CJieflH o n . BH3aHTHncKo BJiHHHue ce aoJiaBnrb h bt> HCTopHorp3(f)HflT3 : HBAB3TI ce npeBOflH, IIO,Hpa>KaHMfl M npepaÖOTKH H3 BM3aHTHHCKH TBOpÖH.

ri03HaT0T0 O nHCMiHtY» H3 MepHopH3eu,a X p a ö p s 5) npeaCT3Ba KpaT-bKi MCTopuHecKH npernen'b Bipxy CT>3jiaBaHeTo Ha cJiaBHHCKaT3 riHcivieHHOcTt. To HM3 noJieMHweHi» xspaKTep-b : cnopn ce Bbpxy C"bCT3B3 H3 33ÖyK3T3, 6pOfl H3 ÖyKBMTt M ÖpOH H3 KHPUKOBHHTt e3HLUi. B'b nOÄKperm H3 CBOHT'fe CXB3LU3HHH CT.CT3BHTeJlbTT> npHBeXÄ3 HCTOpMMeCKH HOBOJIH, npH KOeTO TOM H3A3B3 OCTpa MMCbJIb H LIJHpOKH HCTOpHMeCKH Ü03H3HHH. H a enwcKona nH C B 3

cm H H eH M eT O

K ohctshtm hs, 03 3 rn aB eH 0

H

ott>

Kpaa na IX b., ce npw-

ctophkhh

3d

E ra

s z K p d T x i v t 6) .

3) Hafi-HOBOTO M3ÄaHne e «aaeHO o tt. B. B e hi e b ji h e b t>, ilnpao6iAiapck.ii Haduucu. Yboat», T e ne ri h KOMCHTap7> (bt>: To;iCYn(f), X X X I. 1. 1934, 1— 162 + 25 T a 6 .ii.); — I d e m , rizpBOÖiAiapcku nadüucu. Hoöankii u oupaBku (ibidem, X X X II. 5. 1936, 1—48 + X X X raÖJi.). 4) B)k. no B in p o ca pa3csi>K.neHHsiTa na P. M u t a f i i e v , Der By­ zantinismus im mittelalterlichen Bulgarien (Byz. Zeitschr., X X X . 1929/30 [Festgabe A. Heisenberg], 387—394). 5) rioc^eaHOTO M3,naHne e Ha i i o p a. H ß a H O B i , BiAiapcku cüiaPUHU U3i MakedoHUH (2-o h 3 ä -, Cocfma 1931), 442—446. EHÓJinorpacjKKH yKa3aHHa h ejiHO hobo TUiKyBaHHe b>k. b i cTaTHHTa Ha Mb. T o iu e b %, Monauiecko xpaöpo „BoiosaHe“ u „ iepH0pu3eue xpaözpz“ ( b i: CöJlMHJietmmt., 639—644). B) B>k. B. H. 3 j i a r a p c K H , Haii-cuiapuxuli ucuiopuiecku üipyd* Bi cüiapo6r>Aiapckaiua knuoKHma (CnBAicH. XX V II. Htf) 15.1923, 132—182); TeKCTTi, 177— 182, ct> Tpw (J)aKCHMHJieTa. FItjJihoto 3arjiaBHe e: Hctophkhh .sj Kra G'AKpdT'AU.'k (\'kr «r* ìIa^au a» X®“* uphiiikctkha ii iukv.i otx \t \o NdCT«l>ll|IAarO Bk Bl HHAHKTd.

riper.ieai> Ha ö^JirapcKata HCTopnorpaijjHH

43

M3Jio)KeHHeTo HaneBa ct> Aßaiwa: jj,ajj,eHH cKfla, qe ome bt> BpeMeTO Ha u a p t CwvieoHa (893-927) e ömjio npeBe^eHO Ha 6 i>JirapcKH c'bqMHemieTO Ha naTpwapxa HhKH(j)opa (12.IV.806-815) xpovo^poccpiKöv ouvrojio? („KpaTKa xpoHorpa^MH“) 9). Eji,Ha npenpaBKa o r t npeBO.ua Ha TOBa CT,qnHeHMe ce HawHpa bt, TaKa Ha30BaHHH CB-feTocJiaBOB-b c 6 ophmkt> o rb 1073 r., 3a OCHOBa Ha k o h to e nocJiywMJTb cßopHHKbTb, micaH-b no nopxKa Ha ß-bJirapcKHfl uapb CnMeoHa10). no-KLCHo e 6 mia npeBe^eHa xpoHHKaTa Ha H oam . Ma;iaJia, nancJiOBeHa XP0V°ypaepia h flOBe^eHa, HsrJiejKjta, ä o 573 r o a .11). npneivia c e 12), qe e cxmecTByBajrb CTapoö'bJirapcKW npeBOflb, k o h to no-ceTHe e ÖMJib npeneceHT> bt> PycHH. CiiaBHHCKMHT-b npeBOiTb e ocoöeHo Bauern, 3 a TeKCTOBaTa KpHTiwa Ha rprbUKna nrbpBOOöpa 3-b. Ton ÄaBa B-b3M0>KH0CTb « a ce onpaBH m ,hom>jihh rp^uKM« TeKcrb13). 7) B>k. B. H. 3 j i a T a p c K H , Han-ciüapuaüli ucüiop. uipydi..., 149 c a . 8) Bw. o ö ih o to HSc.ieaBane Ha M. W e i n g a r t, Byzantske kroniky v literature cirkevneslovanske'. Prehled a razbor fäologicky, ! (Bratislava 1922); II, 1, 2 (1923). — cp. IO. T p w (j) o h o b t>, Bu3aHiüUHcku.ul'b xponuku litpkoBHO-cjiaBHHckaiüa knuoKHuna (H 3bH H bo, VI. 1924, 163— 181). 9) H 3aafleH a o r b H. B. C t e n a h o b b, JliiUoüuceni B cko pi üaüip. bz Hoßiopodckon kopynten (bt>: M3BtcTiH O T a t^. pyccK. A3. h Ham. AKaÄ- H ayia,, XV II. kh. 3. 1912, 293—320). — cp. M. W e i n ­

Hukucßopa c jio b .

g a r t , o. C., I, 55—62, 243. — 10. T p H i j j O H O B T . , o. c., 170.

10) cp. M . W e i n g a r t , o. C., I, 58. u) 3a aBTopa h3o6ü;o b>k. K. K r u m b a c h e r , Geschichte der byzantinischen Litteratur, 2e Aufl. (München 1897), 325 sqq. ]2) M. Weingart, o. C., I, 18—51, 243. B>k. h^ koh KpHTtmecKW ögjiokkh na IO. T p h o h o b i., o. c., 165 cji. 13) Cp. C . n . LU e c t a k o b t, , O 3naKeHne, KaKTO h 3a BpeMeTo Ha ÄBaTa cJiaBHHCKH npeBOÄH, no3HaTH no^T. HiweHaTa „BpeMeHHHKl“ H „JltTOBHHKI.“ 14). PyCKHHTb yqeHT> B. M. M cTpHH-b15), B t 3 i 0CH0Ba Ha cf)MJioJTornqecKM ÄaHHH, 3aKJiroMaBa, ne npeBOÄiTi> e 6hjit> HanpaBeH-b bt> rowHa PycMH, bt> KweBi, bt> Kpas Ha nipB aT a no;ioBHHa Ha XI b. HeroBHHTi h 3 b o ^ i npeÄH3BHKa BT>3pa>KeHnsi oTCTpana na Äpyrn yqeHH, Hanp., H. J l y p H O B O 16) h n. A. JI a b p o b t>17). npo(J>. M. W e i n g a r t npneivia18), Me npeBOÄ'bT'b me fla e 6 h ji t> HanpaBem> HancTHHa Ha pycKa noMBa, h o ott> 6'b.nrapHH'b. K). Tp h (f) o h o b i>19), HanpoTHBi, e t o t o b ' l ,n,a flonycne 6-bJirapcKHa ripoM3xo,n.T> Ha npeßoji,a. LI40 ce oTHacH ä o “JlliTOBHHKa“, npweMa c e 20), Me to h 6hjii> npeßeaeH i bt> B'bJirapna npe3T> XIV B'bK'b. Ott> xpoHMKaTa Ha MoaHb 3oHapa csiiuecTByBan. bt> cJiaßaHCKaTa KHHWHHHa ejiHH-b npeßo,n,i h e^Ha npepaSoraa, H3BeTHa n o f li Hiweto riapajiHnoMeHT. 3oH apnH i. PycKHHTt yMeHi n . O . n o T a n o B i 21) h IO. T p h ( | ) o h o b t > 22) 3 aKJiroMaBaT'b, Me npeBOfliTb Ha xpoHHKaTa e 6 hjit> HaripaBemb bt> BiJirapwa npe3T> XII b . , n 0-T0 MH0 KT>MT> 1170 r., KoraTo Me>K/i,y 6 -bJirapn h bh 33 hTHHUH CX CJSLUeCTByBaJIH HeCbMHeHH KHtDKOBHH Bp-b3KH H KOraTo, o tb flpyra cTpaHa, e öhjio no,n,roTBHHo 0 CB060 ÄHTe;iH0 T0 ÄBH)KeHHe HaMeno ct> A ce H i h fleTpa. flpoij). M. W e i n g a r t 23) 14) Ha HefiHOTO n p o y q ß a H e e OTAtjieHO T B i p a e ciMHneHHeTO Ha M. W e i n g a r t , o. c., 11. 1—2, 5 499. >5)

B. M.

H c

t

p

m hofo

M ic r o

h h T>, XpoH uka r e o p iu n

CJidBHHopycckuMn ue pe nod i.

A jia p iü O M s b d p e a u e jn Teiccn», n3CJrf>aoßaHie h c jioßapb, I. TeK Cfi.

(C n B . 1920); II. a. TpewecKiH T eiccn. „I7po d oA M en iR Ä M a p iü o jia “ ; 6. M3cjit/iOBaHia (CnB. 1922); III. r p e w c k o - c jia B H H c k iü u c A c iB im o ip e ie c k in c j io Bapu (JleHHHrpafl 1930). — B>k. cneuHajm o ibidem, II, 305; III, V — L. 1#)

H.

f ly p H O B O ,

K i

üepeBO ÖHuka x p o n u k u r e o p iu n

B oüpocy

o

A M a p ü iO A a

n a u ,u .0 n a A h H 0 c iü u

C A aBR H ckotct

(Slavia, IV. 1925—26, 446—460).

17) n. A. JI a b p ob t., reopiin ÄMapiäOAz m ladatiui B. M. M cT p h h a (Slavia, IV. 1925—26,461 —484; 657—683). — B>k. catmo Bji. P o 3 0 b t > bt. Slavia, IV. 1925-26, 364-370. 18) M. W eingart, o . c., II, 1, 88 c;i., 95. 19) K). TpHc(}OHOBT., o. c., 173— 174. 20) M. W e i n g a r t , o. c., II, 145 ct., 465. — IO. T p H c f j O H O B - i , , o. c., 174-175.

21) n. O.

noTanoBi,

ckon Auiiiepaulyp'b

( b t >: H a i r t c r i H

Cydböa xponuku 3 o m p u otä

. p y c c K . ii3 b iK a

HayKX, X X II. kh. 2. 1917, 141-186), 184-185.

22) IO. T p

h

$ o h o b x, o. c.,

2s) M. W e i n g a r t ,

178. o. c., 1, 84-124; 123-124.

h

nz

c .t o b .

cAaBHHopycpycc.

A ican..

bt,

r ip e m e A i)

Ha S tJ ir a p c K a T a

H C T o p M o r p a tfw a

45

e s im o e c irjiace H - b , qe npeBOA’bT'b e B'b3HHKHajn> Ha cprbaHo5^JirapcKa noMBa, h o ro oTHaca ktjMt> 1344 hjim 1332 roji,. LU,o ce oTHacH ä o „napa^HnoMeHt 3oHapMHi>“, k o h t o e n p o c îo CbKpameHHe ori» TeKCTa Ha n'bJiHHH npeBojvb21), n3Ti>KBa ce, qe xmJieHÄapcKMflTij MOHax-b rpHropHÌi, k o h t o paßoTmtb no nopsiKa Ha cpi>6 cKHH ÄecnoTb CTecfjaHi, Jla3apeBnqï., ce e b o ä h j h , He no rp'ui,KMH opwrHHajn,, h o no t o t o b t . cjiaBjmcKH npeBOAT»25). H3r,Jie>K1n,a, qe t o h me ita e npenHCBajrb m „MsnpaBajn,“ cTHJia na npeBoji,a, oöaqe caMaTa npepaòoTKa e ÖHJia HanpaBeHa nopaHO26). CTHxoTBopHaTa xpoHHKa Ha KoHCTaHTHHa MaHacH e 6wjia npeBejteHa Ha 6-bJirapcKH e3HKi> npe3b uapyBaHeTO Ha u,apb MBam, A.ieKcaHjipa'-7), w t o npej;n 1340 r.28). BiJirapcKMaT-b npeBOfli. e BaKeHTj n nopauM TOBa, qe kt>mt> Hero o k ,n,o6aBeHM h ^ kom .TfeTonHCHH 6eJie>KKM, k o h t o ce OTHacflTb æ o nainaTa ncTopua29). T t aaBaTi. KpaTKH cBe^eHHH 3a 6-bJirapnrb o r b BpeMeTo Ha Hivmep. AHacTacna I (491-518) a o Kpaa Ha XII b ., h me a a est 6 hjih HanncaHH BtpoaTHo no H3BopT>, bt> k o h t o e 6 m jio yKa3aHO h 3a uapb MBaHT> ÂceH-b II80). Cnope^-b npocj). M. W e in g a r t 81) K a m **) 25) 2®) 27)

cp. M. O. r i o T a n o B i , o. c., 160 cji. M. W e i n g a r t , o. c., I, 125— 159 o6u;o; 156— 159. KD. T p h (J) o h o b t>, o. c., 179— 180. M3fla,neHa e o tt, pyMT>HCKHH cnaBHcrb J . Bogdan, Cronica lui

Constantin Manasses traducere mediobulgara f acuta pe la 1350. Text çi g lo sar. . . Cu prefajä de Prof. I. Bianu. Publicare postum a (Bucure§ti 1922). — B * . oine: B. O h j i o b ï , MuHuatUmpuui'b Ha ManacueBaiUa xponuka es BaCuukanckaïua ôuÔAUoiüeka (Codices e Vaticanis Selecti, vol. XV II, Cocjwa 1927). — Cp. cjsmo A. H e i s e n b e r g , Über den Ursprung der illustrierten Chronik des Konstantinos Manasses (München. Jahrbuch der bildenden Kunst, 1928. Bd. V. Hf. 3, 81— 100). — M. W e i n g a r t , o. c., I, 160-219; 164. s8) K). T p h $ o h o b -L, BeAexcku supxy cptdHoôzAiapckuu üpenoàh uà ManacueBauìa Xponuka (M3bBAM, II. 1923 —24, 137— 173), 153— 161. 29) 3a T tx i, b)k. M. W e in g a r t , o. c., I, 220—236. n o XHJieHAapCKH5J npenncT> Ha npeBO.ua t ì cjk npeH3aaAeHH HanocJieAijicb o r t M o p äH ß a H O B b , EiAiapcku ciuapuHii u3* Makedonux, 618—623. Bt> BaTHKaHckhh pxKonHCT. cib npeBO.ua Ha xpoHHKaTa hIskoh o tt, TÈ3H 6ejie>KKH cac 6hjih npeBeaeHH Ha jiaTHHCKH o tt, Hen3BecTeHT> Ha,n.nncBa>n>; b>k. M b. H y h m e b t,, JlaiuuHckuCü-i nadüucu üo eaiüukaHckuR üpeuua na ManacueBama xponuka (M3bBAM, VIII. 1934, 369—378). 30) I IocJiejiHaTa npHnncKa rjiacn : ® ci bîchaïa ehi EAirapcnos hptbo n» «EAdCTVi« rph'iKCKow H A® îckirk npa EAxrapw npk’Biro. Ta3H 6eJie>KKa nOKa3Ba, •ie nncawhTh e pa3.riHiaBa.in, aBaM a BJiaafjTe^H ct> h m c to

MBarn, Acem>:

J>lBaHT> A c e H i I (1187— 1196) h MBarn, AceHb II (1218 -1241).

31) M. W e i n g a r t, o. c., 1,224

cji.,

235.

MBam, HyfiqeB'b

46

Ha Tt3H 6ejie>KKH e 6mia H 3noJi3 yß aH a xpoHHKaîa Ha 3oHapa, B'b rp-LUKHH TeKCTt. 10. Tph ^ o h o b i 82) aonycKa, Me me

H 3Bopi

Ä a c j« é m u n3noJi3yBaH H , M a K a p i h T B tp A e orpaHHMeHO, h h-èkom

ÆpyrH H3B0pH. B in p o c b T i, oöaqe, He e OKOHMaTejiHo pemeH-b33). no3HaTi> e eAHiii. cJiaBHHCKH npeBOfli Ha xpoHHKaîa Ha CwMeoHa MeTamt> TeKCTa Ha cod. Vaticanus gr. 1807 m cod. Parisinus gr. 854, OTKOJIKOTO KT>MT> nOSHaTHT'fe H3flaHH3 Ha TeOßOCHH MeJIHTHHCKH, JTtBa TpaMaTMKa, TeoprHn AiwapTOJia h n c e B ^ o — CuMeoHa37).

rioKOHHHflT'b npocf). B. H. 3jiaTapcKHa8), KaTo e npoyMHjn> bchmkh M'feCTa ott> npeBOfla, kohto ce OTHacafb ä o öiJirapcK ara MCToptw, H3TT>KBa, Me npeBOflaM-bTi. HaBctKisae ce e cTapaejrb ,na oTCTpaHn BCHMKO, KoeTo MO>Ke ä a noKBapw öiJirapcKaTa MecTb; ocBeHi TOBa, Taivn> rueTo bt> rp-bUKHH TeKCTi e Äa^eHo „cjiaBHHM“, „CJiaBHHCKH 3eMn“, Bb npeBo,n,a e 3aiv\iHeHO c i „ 6 -bJirapn“ h „öuirapcK H 3eMH“. M3Ka3aHO e MHeHHe, Haß-ceTHe, Me Ha cT apoöuirapcK ti me jja e 6 m a npeBe^,ena, npe3i> X-XI bb., c x m o h xpoHHKaTa Ha Teoprn CnHKejn>89). Ta3H xpoHHKa, n n c a H a n p e s i m,pBaTa noJiOBMHa Ha IX b., n3Jiara ciÖHTHHTa ä o wvmepaTopa JJ,HOKJieu,Hana. :2) D . T p

h

c{) o h o

b t .,

Bejieotcku . . . , 141

148.

:i:i) Cpi6cKHHTT> yHCHi, n . C p e tï k o b h fc, H e k o A u k o c p ü c k u x c u o Menuka (CnoMeHHK, XV. 1892), e oÓHapo,UBajn> h í k o h H3ßaaKH o r b TaKaHa30BaHHii „CöopHHKT. Ha MHTpon. MwxaHJia“ . H ì k o h

o r b rí>3H h3B3akh CX CT. HCTOpHMeCKO CT>ÄT>p)KaHHe, H HÈKOJIKO OTT> TÌXT> OTrOBapflTT, 6yKBajiHO Ha TeKCTa Ha npnnncKHTt> no MaHacHeßaTa xpoHHKa ; h í k x a c

cm A opn no-oßcTOHHH. B in p o c iT T , n p o y w h oÖHapOÄßa

MO>Ke a a

östße

t í

pa3peiueHT>, aKO ce

ii3ui.no cßopHHK'bTT. o n n c a r b o t t . n. CpefcKOßtifc.

31) M a ^ a jie n i) e o r i , B. C p e 3 h e b c k i fl, C A d B X H c k in xpoHuku CuMeona Jloioeeiua ce doUoAHenixMU (CFIB. 1905).

depenodc.

* ) M. W e i n g a r t , o. c., I, 63 -83; 244. 3,i) IO. T p h o h o b 'b, B u 3 a n ü i u H c k u ü l t x p o n u k u . . . , 169— 170. M. W e i n g a r t , o. c., I, 52— 55, HanpoTHBi., cMfrra, Me npeBO iw rb e pycKH h ón-Tb Hanpaßem, He no-KiCHO o t i X IV b. 39) 10.

nper.ieflt Ha Gt.nrapcKaTa HCTopHorpa(f)HH

47

Jlio(5onnTHn yKa3aHua 3a C/fiui,ecTByBaHeTo Ha jrbTonHCHn C'I)MHHeHM3 OTT> m>pBOTO U,apCTBO Ce HaMMpafb BT> HÌJKOH nHCMa Ha uapb KaJiOHHa (1197— 1207) ji,o nana MHOKeHTHH III. Llapb KaJiOHHT. cboSm aBa h^kom CBeneHM» 3a uapeT t neTbp-b I, CaMyHjn» h flpyrw, KaTo noSaBH sicut in libris nostris invenim us esse scriptum 40). ApyraAe to h AoSaBH: inquisivi anti­ quorum nostrorum scripturas et libros et beate m emorie imperatorum nostrorum predecessorum leges41). ToBa yKa3aHide 3a cTapoSijJirapcKH jrbTonucM e 6 m o npeHeSptrBaHO v o c e rà ,42) o6aqe, 6e3T> ji.ocTaT'bMHO ocHOBamie. McTopHorpacJjCKH eJieMeHTM CT>ai>p)Ka an 0 Kpn(|)H0 T0 ct>hhHeHHe, no3HaTo no^-b HMeTo Budenue HcaueBoiS). PycKHHfb yqem. A. A. LLi ax Ma TOB Tj 44) ó t M3Ka3ajn> MHeHHe, bt>3^ 0 CH0 Ba Ha npoyMBaHeTO Ha „rÌOB-bcTh BpeMeHHbix-b Jii>rb“ , ne npn HewHOTo CbCTaBAHe e 6 HJia M3noJi3yBaHa, Ha m>pBO MtcTo, H^KaRBa JitTonncb oTb m>pB0 T0 S^JirapcKO uapcTBO. npo. n . M y t a $ q h e b •b45), KaTo pa 3 rjie>K,n,a TBip^eHMeTo Ha LJLfaxMaTOBi), e CKJioHeH-b n a oTpeqe csuuecTByBaHeTo Ha 6 -bJirapcKM jrfeTonHCM oT*b m>pB0 T0 napcTBo, ciiejtOBaTeJiHO, n n3noJi3yBaHeTO wvn> oTCTpaHa Ha C'bCTaBHTeJiH Ha pycKaTa „rioB'fecTb BpeMeHHbix-b Ji-fen“ . B ^ i ocHOBa Ha hÌjKOh xp 0 H0 Ji0rHqecKH yKa3 aHHH m>ia>, npocp. B. H. 3jiaTapcKH4B) nojm-bpjxa, qe pyckhatt) JitTonnceu-b AeMCTBHTejiHO me Aa e wviaji'b noA ^ pjsKa 40) A. T h e i n e r, Vetera monumenta Slavorum meridionalium histo­ ria n illustrantia, l (R o m a e 1863), 16, e p isto la n° X X V I. H ìskoh nonpaBKH M aom>JIHeHHH, BT>3T> OCHOBa Ha BaTHKaHCKMT'È perHCTpH, KT>MT> H3flaHHeT0 Ha Gi.jirapcKHT'fe AOKyMeHTH y A. T heiner c js .natemi ott> M b . H y fi q e b t>,

3a dokyjienuiuuH usi Bauiukanckiin apxum, ouiHacnuiu ce do unAiapckaìua ucuiopuH (IX —X IV bb.) (M 3 b M H b o , XIII. 1933, 113— 141). 41) A. T h e i n e r , 42)

B)k.,

Hanp. E.,

o. c., 27, n° X L III; cp. 29, n° XLVI. T o ji y 6 u

h

ck i

fi,

K p a iu k in onepkt ucuio piu upa-

BOCjiaBHUxz nepkBeii 6oAiapckon, cepóckoii u pyMUHckod u a u MOJidoBajiamkoii (M ocKBa 1871), crp. 280 h p a s s im ; t o h ce o ra a c a ct> HeflOB-fepHe KT)MT> KajionHOBOTo yKa3aHHe, h o t t . Hero e x óhjih iiobjihhhh h ì k o h noHOBH yMeHH.

43) B>k. M o p a . 1925), 273-287.

M B a H O B i . , BoioMUAcku knuiu u Aeiendu (Coc{)hh

44) A. A. LIJ a x m a t o b t>, Pa3uckanin o dpeBH'ènuiuxn pycckuxz A-bmouucHUXa CBodaxz (CI1B. 1908), 124 cji. h passim . 45) n. M y t a (f) h h e b t>, K*m h Btupoca 3a ó z A ia p c k u u ii u3Bopu u à pyckuiù'b A'èiuouucHU u3 B iciuua (CiiBAkH, III. 1912, 134— 148).

46) B. H. 3 - i i a T a p c K n , BoAiapckiii ucUlopuko-AuuLepaulypHun sAe( b x : Tpyabi V C x is a a AKaa. opraH. 3arpaH., 1 [Coc{)Hfl 1932J, 337- 352).

Meniuz as pycckoii Aiuiouucu

MßaHT. flyHMeBi

48

ÖlJirapCKH KHH>KOBeH"b H3TOqHHKTt>, OTHaCHim Ce K-bM-b X-HH B'feK'b. T o 3h H3TOMHHKI, cnopeji,-b H ero, e e^HO öwirapcKO cKd34HÍÉ

0

np tdO iK eiliH

K H H I"h

W

rp fM TvC K drO H 3 M K d

Hd CrtOK'fcN'hCKlilH.

McTopHorpacjficKH eJieivieHTH CT>,n,T>p>Ka „Chhoähkt>tt>“, cicTaBem, b i 0CH0BHaTa ch nacTb npe3i> 1211 toä-, npw öiJirapckhh uapb Bopmn, (1207— 1218)47). M o r a n ,ua 6xflan> yKa3aHH, Hanp., iwbcTaTa, komto ce OTHacafb jio CBHKBaHeTo Ha npoTHBOöoroMHJicKMH Cböop-b o fb uapb BopHJia48), Kaicro h pasK asiT i 3a oÖHOBJieHHeTo Ha 6-bJirapcKaTa n a rp u a p u im npw uapb MBarn, AceHi, II (1218— 1241 )49). Kt>mi MCTopMorpa(J)CKHT'fe oiihtm M oran, ,n,a S a m a n oTHeceHM, noHe ,n,o H3BecTHa CTeneub, HtKOJIKOTO n03HaTH CptflHOBliKOBHH ÜOMeHHHUH Ci> HMeH3 Ha 6-bJirapCKH BJiafltTeJIH OT"b nipBOTO MBTOpOTO UapCTBO50). >KhTMHTa Ha CBeTUHfb, MaKapi h nucaHH ct> pejiMrno3Hn ue.un, M o r a n Äa öjajiaTb noconeHH mokay KHHKOBHHTt TpyjioBe c i HCTopHorpa(J)CKH eJieMeHTH51). 47) M. T. n o n p y * e h k o, CTapuHH VIII, Co(J>hsi 1928).

**) ibidem, 77 49) ibidem, 84

Cunodukz

napa

B o p iu ia

(B iJirapcK H

c ji.

c ji .

60) H o p a. M b a h o b t,, ÍIo M e n u n u n a ö tA ia p c k u nape u n ap u n u (H3bM JIbo, IV. 1915, 219-229). 51) 06m o M3Ä3Hne Ha BCHqKH ßtJirapcKH jkhthh jinncBa. Me»:ay OTÄ'feJiHHT'fe h3ä3hhh Moran, Aa ce n o c o ia r t : A. T e o . u o p o B ' b - B a j i a H T , ,

Kupiuib u Meuiodu. I. }Kuiuun na /(upuAa u na Me&odun u uoxboahu ültM i cjiobü (VuHBepc. BHÓJiHOTeica, 1, CocfiHH 1920). — II. Haooxcem üoMem u ucüiopumu cBudemAciüBa j a /(upuAa u Metüodun (YHUBepc. BwöJiHOTeKa, 146, Cocf)n» 1934). — H o p a - H ß a H O ß T , , M u iü un na cb. Hßana PuAcku cs yßodnu óeAejtcku (ToaCYh^), X X X II. 13.1936.1— 108); cp. idem, Cb. H ßam PuAcku u neioßuium Monacüiupi (CocJíhm 1917): CT>ÄT>p>Ka npeaaHHH w >khbotoiihchh öejiewKH 3a CBeTeua, HCTopra Ha MOHac n ip a h pa3HH npHJioKeHHSi. — B. H. 3 J i a T a p c K n , M um ie u DKU3Hb üpeüodoönaio oiüna nauieio Teodocia Tepnoßckaio (C ß M iirip, X X . 1904. 1 41, o ta . OTn.). — cp. cx m o B. C ji. K h c c j i k o b t , , JKuiüueiüo na cb. Teodocuit TvpHOBcku kaiuo ucmopimecku üaMeiBnuk» (Cocfmsi 1926); AoöaßeHT> e HOßOÖTjjirapcKH npeBOAi» Ha >KHTHeTO. — A. T e o j o p o B i - ß a ji a h t>, KbM üisH Hapenemiüie üanoHcku jkuuIur (TOACyncfi. XIX. 8. 1923, 1—31, o t ä . ora.). — B. H. 3 ; i a T a p c K H , reopiu CkuAuiia u HaUucanoPio o ü ii neio otcuuiue na c b . Mßana PuAcku (H3bMJ1bo, XIII. 1933, 49—80). — H b . C H Í r a p o B i , ÍIoiAedz kuM* u3BOpu¡Hb 3a c b . Hukojia (C o 0 u ü c k u) ToflCyßcf). IX. 1931/32, 1—74); — i d e m , ilpoHycku u ipiiuku bis U3dadenuiüi knuMOBnu uaMeiunuiiii 3a c b . HukoAa Cocßuncku (ibidem, XI. 4. 1933/34, 1—26). — E. K a l u z n i a c k i , Werke des Patriarchen von Bulgarien Enihymius (Wien 1901). — H. M b a h o b t,, BiAiapcku cmapunu u 3Ti MakedonuH (CocJihh 1931), u .apyrH.

flperfleai. Ha StJirapcicaTa HCTopHorpa npe^HMHO Ha ycTHH CbOömeHMH57), ho e H3o6mo Äoöpe ocBe^oMeH-b. Bb H3 BecTHH cJiyqaH ö-bJirapcicaTa jrfeTonHCb noTBbp>i(ji,aBa hjih aonbJiHH a p y r n fb HauiH M3Bopn 3a enoxaTa58).

OÖHapoaBaHeTo Ha Ta3n jrfeToiiHCb npHBJieqe ome ToraBa BHiiMaHMeTo Ha K. Mp e q e Ka . Toft npoyqn h nonpaBM MHoro o n CBeji,eHHaTa, HaMMpaum ce bt> JitTonHCbTa. HpeqeKb npejmojiaranie, qe TeKcm-b c-bÄipao hI jkoh no-K'bCHw HHTepnoJiauHH59). Bt>cjsihhh p^KonHC^, bt> kohto oTKpHjn, 6-bJirapcKaTa JitTonncL, J. B o g d a n HajvrfepHjrL e,n,HO cKd3dnie k& KpdTii/b ivfcToMK c^ ljihmk «TK ilAdiMd A® IlhlirfcllJH'fcro Kp'feiHEHE pW,A,OMk60). M3JIO)KeHHeTO e K xco h cyxo. 3a BcfeKa cnoMeHaTa JinqnocTb e yKa3aHO ko.iko roflHHw e KHBtJia, HacJieji,HHKa w roflHHaTa Ha civn>pTbTa h. TyKL-Taivn> ce n p a B a n o6o6meHHH. n o CLÄ^pwaHne xpoHwoTa npe^cTaBa eji,Ha KoivuiHJiauMH o n h ^ko h bh33hthhckh H3BopH61). 52) J. B o g d a n , Ein Beitrag zur bulgarischen und serbischen Ge­ schichtschreibung (Archiv für Slav. Phil., XIII. 1891, 481—536); TeKCTT, h? JiiTonHCbTa, 526—536. B3) cp. J. Bogdan, o. c., 491 sqq. 5I) cp. J. B o g d a n , o. c., 492. 55) cp. J. B o g d a n , o. c., 493. 56) cp. J. B o g d a n , o. c., 493. 57) cp. J. B o g d a n , o. c., 494. 5S) cp. J. B o g d a n , o. c., 494. 59) C. J . i r e c e k , Zur Würdigung der neuentdeckten bulgarischen Chronik (Archiv für Slav. Phil., XIV . 1892, 255-277.) “ ) J B o g d a n , o. c., 502—520, TeKcn.; 481 sqq. 61) cp. J.

B o g d a n, o. c., 486 sqq.

Jugosl. istor. casopis

4

MBan-fc f l y m e B T ,

50

IlaK-b TaMt J. B o g d a n 6% Haivrbpmn. eium-b npenuc-b Ha cp-böcKa JitTonncb ott> 1355 r. n o 1490 r. Cnope.H'b H e r o , npenncT>rb e HanpaßeHT. no öiiirapcK H m3b o ä l . riHcaMT>TT> ce e cTapae;n> a,a n p e B e ^^a ott> cp-böcKM Ha ßbiirapcKH, ho He BHHarM ycn-bHiHo, 3aTOBa bt> e3HKa ce c p t m a T i cbp6H3MH h pycn3MM62). Me>KÄ,y xyÄ0)KecTBeH0-HCT0pHqecKHTt qeTHBa bt> cp'ba.HOBtKOBHaTa ö^JirapcKa KHUKHHHa, MO>Ke a a 6x,n,e yKa3aHa, Matcapb h o ttj HeöijJirapcKH npon3xoji,i, no3HaTaTa bt> ö^JirapcKH npeBOflt „TpoflHCKa noBecTb“ 63). Bt> 6i>JirapcKaTa KHH>KHMHa, B-fepoarHO KaTo npeBO^T,, cxmecTByBa eji,Ha noßecTb 3a na^aHeTo Ha U,apnrpan-b B-b 1453 r.M). r ip o n m a c-b npoTHBOTypcKH iiyx-b, Tn e 6njia HeTeHa h pa3npocTpaHHBaHa aocTa MHoro. BjiaflHCJiaBT> TpaMaTHKTj, CbpÖHHb ott> HoBo-6'bp.uo, npeKapajn, M3BecTHO Bpeiwe B b Pmjickhh MOHacTHp-b h onncajn> wacTb OTT> HCTOpHflTa Ha T03H MOHaCTHpT. — HerOBOTO 3anycTHBaHe npn TypcKOTo HauiecTBHe, BT>30ÖH0BHBaHeT0 My h npeHacHHeio ott> Tt>phobo, npe3i. 1469 r., Ha Mom.HT'b Ha cb. HßaHa Phjickh.65) ToKKHTt BpeMeHa Ha B"feKOBHOTO TypCKO POÖCTBO CX 6 HJIH TBbpÄe HeÖJiaronpHHTHH 3a KHHÄOBHa aeiiHocTb B c p 'b ^ 6-b.irapHTt. Toßa sactrH aiio, pa36npa ce, h ncTopMorpaMinra. JlioöonMTHM HCTopnorpa(J)CKn eneMeHTH M orafb, oöatie, j a öx.n.aT'b ÄOJIOBeHH B-b MHO)KeCTBOTO npHnHCKH W SeJlOKKH CT> jlijTOnHCeHTj xapaKTep-b, npiCHaTH no pxKonncn w KHnrH. 3Ha0Hn h He3Ha0Hn 0Öpa30BaHH 6'bJirapM e x riHcaJiH TaKHBa npwnHCKH m 6e;ie>KKH, o ^ n ip B H T t BpeMeHa Ha TypcKOTo poöcTßo, Ta watcb ä o MHHajiHs B’feK'b. MHOKecTBO o tt. T"k3H 6ejie>KKH c x nncaHM ei) e,HHHm xT>pßaTCKn, o t x 3anaaeHT> opnrnHajn>.3 a H3.naHHHTa b>k. F r. M i k 1o s i c, Trojanska prica (Starine, III. 1879, 345— 857); — n. >K. T y a e b i , b i . ®)

CßMHnp, VI. 1891, 345—357; — E. K a p a H O B t , bt > C öM H rip, XIII. 1896, 273—274, no TaKaHa30B. pK. „nom. CjiaBKOBa K.HH>KHua“. — H. H B a H O B i , CülapoözAiapcku pa3ka3u (CotfjHH 1935), 108— 128, 249—266; — A. C r o n i a, Saggi di letteratura bulgara antica (Roma 1936), 111— 117. 6l) Jl. M h ji e t h >n., rioBiciüb 3a uadanemo na Uapuipads ss 1453i. (CöMHrip, XII. 1895, 399-462). «*) E. K a I u z n i a c k i, Werke des Patriarchen von Bulgarien Eut-

thymius (Wien 1901), 405—431; — fl, H h k o b t , , ßjiaducjia/ii rpa.uauiuki — ripenacHHe Moiquürb na c b . Haana Pujicku oiüz Tzpnoßo s s Pujckujt jHOHaciüupz (BHB, I. 2. 1928, 165— 187); — H o p a. H ß a H O B i , CuXapoózAiapcku pa3ka3u, 72—79; 227—237; — i d e m , M um m na c b . Hnana PuAcku, 21-22; 74-85.

riperjieju> Ha 6-bjirapcKaTa HCTopHorpa(})HH

51

u,ejib Aa s a n a s a n cnoMeHa 3a M3BecTHn c iS h t h h 66). Cb,H'bp>KaHHeTO e Ha8-pa3H006pa3H0. OT6eJiH3aHH esc ct>6 h thh o t i pa3.iMMHa Ba>KHOCTb: HanHCBaHe, KynyBaHe h no^apaBaHe Ha khhtm; JHoOonHTHH npHpojiHH SBJieHMH: HenTOflopojiMe, CTyAOBe, ju .» AOBe, cH-feroBe, HaBOflHeHHH, noHBa Ha komctm, 3eMeTpicn, rjia.n.'b, CKXnOTHH HJIH nJ!OJ],OpOJI.He; C’bSHTHH OT1. HaCTeHl H oSmeCTBeHl xapaKTep-b, bohhm, HaujecTBHH h onycTouaeHMfl. E s h k i t i e npocn> h flocTsineHi, 6e3-b BcbKaKBO cTapaHHe 3a xyAoweeTBeHoeTb. flpHnHCKHT'b w 6 e;ie>KK:Mrb M o r a n n a Sxji.aT'b oKaqecTBeHH KaTo TOCTO HapOAHO KHHJKOBHO TBOpMeCTBO. ToBa HMT> ,n,aBa roJi’feMa u,eHa KaTo HCTopHwecKM MaTepnajn> 3a H3yMaBaHe Ha >KHBOTa, nacTpoeHHeTo, ycJioBM>rra Ha caunecTByBaHHe, OTrJiacHT'b Ha P33HHTÍ3 nOJlHTHHeCKH ObÓHTMH BCp"fejI,l HaillHH H apO ^t. H'feKOH OT-b T-bx-b CX TB-bpjI,e JIK>6 onHTHH nopaflH HBHOTO CH npOTHBOTypcKO HacTpoeHHe. M3o6mo, t ^ m npwiHCKH h deJie>KKH e x H3B'bHpe,n,HO BaiKem» MaTepHa.Tb 3a MCTopraTa hh n o ^ t TypcKoro POSCTBO, qaCTHO 3a M^CTHaTa MCTOpHH Ha OT.H'fejIHHT'fe HaillH cptjiH in a. O co S e no neHHa e ji’bToxiHCHaTa 6 ejie>KKa Ha nom> MeTo^H JlparHHOBTj 3a noiypwBaHeTo Ha qenHHCKHTt 6 'bJirapM n p e 3 i BpeiweTO Ha cyjiTaH'b Moxa,v\e,n,a IV (1648-1687)67). BpeiweTo Ha BT>3pa>K,naHeTo Ha SiJirapcKHH Hapojrb, bt> BTopaTa noJioBHHa Ha XVIII b . w npe 3i X IX b ., e c'bnpoBO.HeHO ct> 3acmieHa JiK)603HaTeJiH0CTb k im t > p o a h o t o MHHajio. 3a BOjj.aMHT'b Ha HameTo BT>3pa>K,n,aHe n03HaBaHeT0 Ha pon,HaTa MCTopHH e euHo ott> Hañ-MouuHHT'b eptAeTBa 3a ci6y>KAaHe h 3acHjiBaHe Ha Hapoj],HOCTHOTO caMOCT>3HaHHe. Pa36wpa ce, He MO)Ke a a ce mhcjih 3a óe3npHCTpacTHO h HaynHO H3JiaraHe Ha 6 -bJirapcKata nctopna. HanpoTHBb, n03B0JieHa e naeaJiM3a6Ü) Xlocera

ex

oÓHapoiiBaHH roJifcMT. 6poñ no.ii.o6HH

6ejie>KKH,

npicH aT o. M o r a n n a 6 x n a r b yKa3aHH, Hanp.: t O . T p m j i O H O B i ,

ho

ripuüucku

u 6ejieoKku n Aiuioüucem xapakülepz (I~lCn, LX1II. 1903, 773—780); — n. M h ji e b t> Bii CíiBAkH, II MCfi. 1912, 155 cjí., c n o p e a ii CTapaTa KOHAHKa Ha T bpHOBCKaTa MHTponoJiHH. — B. Li, o h e b t,, Edum rsawcem da.Ma.ckum ouiz X V II b. (roflCYHcf), VIII— IX . 1912/13, 1—5 o ta .) ; — M b. P y c e B a , ripuüucku u 6’bA’boKku üo nauiuüii üucMenu UaJteuiHutiu (H3bCCc{), IV. 1921, 1—48); p a 3 rjie w a a H3o6mo B i.n p oca 3a T03H po;n>

k h hw ob h h tb o p 6 h ;

npHJio>KeHH e x npMMtpH. — MHO*:ecTBO 6ejie>KKH e x fla a e H H b t . K HH raT a H a

n. MyTacfmHeBi., A/35 nauiuuih cüíapoüAaHUHcku MOHacmupü. BeAewku u MaüiepuaAU (CSBAkH, XXVII. 1931,1—122 o r a . o ra .), KaKTO h y H o p a . HBaHOBT. , BaAiapcku cüíapuHU U3a Makedonun (Co(J)hsi 1931). 67) OÓHapoflBaHa o t t . C t . 3 a x a p i e B - b , Feoipatpuko-ucíuopukociuaüiucCuu'iecko oüicanie na Tauiapt-na3ap()jtcuuikxüix kaa3Sí (BieHa 1870), 67—68. — H aS-H O B O H 3 a a H n e , y B. M o J i a K O B T , , floüi-MeülodueBuñ Atüio¡iucem paskasz 3a üouiyp‘iBaneüio na neuuHckuüvb ótAiapu (Cofpm 1925). 4*

HßaHT, HyMqeBi.

52

u n a T a h o T C T p a H e H M e T O Ha b c h m k o OHOBa, KoeTo 6m MorJio a a 3aTT>MHH ö^JirapcKaTa qecTb; ßonycTHMMCJS, itopn, H3BpameHHHTa

Ha cfiaKTHT-fe.

XVIII

HaqanoTO

Ha 6-bJirapcKOTO B-b3pa>K,n,aHe npe3i>

ce CBT>p3Ba t o m h o c t > noHBaTa Ha eaHa 3HaMeHMTa MCTopHqecKa TBopßa — Mcüiopia cAaßtHOÖOAtapckaa. Ha xuJieHb

.

ÄapcKHH MOHaxt r i a H C H H 68) . 3 a XHBOTa Ha ilaHCHa HMaiwe c b b ceivvb MaJiKO i i a H H H 69) . Toiî ce po,nnjn> npe3T> 1722 r., B b CamoKOBCKaTa enapxHH, a npe3i> 1745 r. ce HaMHpa;n> Beqe Ha CßeTa Topa, bi> XmieHÄapcKHH MOHacTup-b70). npe3i> 1761 rou., bt> CBp'b3Ka c*b hIîkoh fl-fejia na MOHacTHpa, 6hjit> n3npaieHT> b t >

KapjiOBUM’1). Bt> apxHBaîa Ha KapjioBeuKaTa naTpnapujHH wwa 3ana3eHa e^Ha nojmHcaHa ott> o. IÌancn3 pa3nncjjn> fla ycTaHOBM qepHOBKara Ha IlaHCHeBaTa TBopöa. ripe3b 1762 roß., MOHax-bT-b ce npeivrfecTHJrb b t > 3orpa(})CKHH MOHacTHpi), raeTo oTKpHJi-b HOBH MaTepnaJiH73). npe3T, CiftmaTa r o jiH H a

toh

s a B T .p u jH J iT .

CBOH

T p y ji T j ,

0 3 a r j i a B e H ,b .- Ï

ctopha

c a . ß8) CxinecTByBaTTj h ìk o jik o n3aaHMH Ha Ta3H HcTopua; Haft-ao6p0T0

e TOBa Ha H o p j i . H b a h o b t., Mcillopin cAa.B’bHOÖOAiapckan coßpana u

napeoKdena ilaucieMz iepoMonaxoMz n' Ab ìlio 1762 ( C o itis i 1914); bt. y ß o a a cjs H3Jiow:eHH npeaaHHHTa

h nwcMeHMTi. aaHHH 3a

»HßOTa Ha aBTopa u

C B e n en m 3a 3orpa(jjcKHH pjsKonHCb, k o h t o ce CMtTa o t t . n3aaTejiH 3a ITancneBi) aBTorpatf)!.; ao öaß eH a e (LIV—LXV) ßn6jinorpanpoca. — UeHHO e n3CJieaB3HeT0 Ha B. n e h e 1918). B>k. om e: B. H.

b t>,

ilaucu XuAendapcku (C o $

hh

3 j i a T a p c K H , Oiuenz FlaucunXuAendapcku (BM B,

II. 1.1929, 1— 18). n p e 3 "t nocjieÄHHTi

toähhh c x oÖHapoaßaHH aocTa MHoro CTyaHH no T03M B'bnpOC'b, OCOÖeHO BT) CBpT>3Ka CT. e3HKa H pOflHOTO MtCTO

na n a n a « .

69) B*. M o p « . Hß a HOBT, , XX. 70) H o p Ä . 71) H o p j .

HßaHOBT) , XXI. H ß a H O B T . , XXIV

c ji .

72) 11. R u v a r a c, Ein Document des bulgar. Historikers Paysius aus dem J. 1161 (Archiv für slav. Phil., XXII. 1900, 620—621). — cp. H o p a M b a h o b t., o. c., XXV. 7S) H o p A- HßaHOBT. , o. c., XXVIII c j i . 74) H o p a. H

b

aho

b

T., o. c., XXIX.

75) H o p a- Hßa HOBT, ,

o. c., XXIX.

n p e r jie jn .

H a 6 T > jir a p c K a T a

Fl03HaTH C X CaMO HtKOM no-KT>CHH roAHHH715). HHH3JTb 77).

o t i

He

He

HcropiiorpacfjH«

53'

TBip,H.e HCHH CBeAeHHH 3 a H ero e h 3 b c c t h o Kora h rAe e no-

B i n p o c i T t . 3 a H 3 B o p n r t Ha n aw cH a ome He e npoyMeH-b MBu-bno78). CjiaBHHCKHHT-b n p e B O ji,i Ha cbMHHeHHeTo Ha M a u r o O r b i n i ’9) e eji,H H i o t i rJiaBHH T t HeroBH H 3 B o p n 80). M3BecTHHT'b Annates Ecclesiastici Ha Card. Cesare Baronio81), bt> pycK H« npeBOJTb, H3flajieHi> npe3T> 1719 ro,n,.82) e x S hjim c x m o B s w e H i H3BOpTj 3a naH C H fl83). H3nOJI3yBaHH C X H HÌ3KOH pOAOCJlOBH, np0JI03M , JKHTHfl, KopMMHHTa, pa3HH rpaMOTH M A p .84). T BOpÓSTa Ha xHJieHjtapcKHa m o h s x t » H'biwa iio h t h h h k s k b s Hay4Ha c t o h h o c t b . Haw-ueHHH e x , o f b HayMHO rjie flH in e , caM O yK333HiiaT3 3 a OHÌ33H pXKOnHCHH H3BOpw, KOHTO TOH e H3nOJ]3yB3JTb. O t h o LueHHeTO Ha IlsH C H a K-bivrb òb JirapcK O T O MMHaJio e npeAB3eTO: TOBa ce npoHBHBa KaKTo bt> n3noJi3yB aH eT o Ha H3BopMT’fe, noAó o p a h npeA3BaHeTO Ha T'bxHMT'b CBeAeHHa, TaKa c x m o h bt> HAeaJIH3Hp3HeTO M, AOpH, H30n3M3B3HeT0 H3 HCTOpHMeCKHTt (jbaKTH. B-b H3JIO)tTb y B. H. 3 j i a T a p c K H , Hciüopia b o kpatüni . . , 5— 108. !l°)

b>k.

91)

b * . xapaicrepiicTHKaTa Ha

Hcüiopin

B. H. 3 j i a T a p c K H ,

B. H e h e

3a M3BopnTÎ) Ha CnnpHaoHa b * . b o k p a iu n i. . , X II c ji. 92)

93) n peH 3aaaeH ae Hanocjiea'bKT>

cüapiiHU U3s Makedomin, 628—642.

B.

o tt,

bo b

k p a ü iu i. . , 107.

b, 99 cji.

H. 3

ji

a

t

apck

n,

Hcüiopin

H o p a . H ß a H O B i , BzAiapcku

nper.ie.nT> Ha

ß t- ir a p c K a ia

MCTopnorpac{)HH

55

y xpoHHCTHT'b, a o r b no-K-bCHa enoxa, hmchho o t i. n3ceJiBaHeTO Ha 6'bJirapnT'k w Hipnaro A\opA, w p-kKH KoArn hs kéahkïa G ic d iiAHH4KIH... P a3 K a 3 iT i e ÄOBeaeHi) caivvo ä o najiaHeTo n o a i TypcKO poöcTBO. ToBa mo)K6 ,n,a ce oóhchh ct> chjiho npoHBeHaTa poji,ojifoÖHBa TeHÄeHUHH Ha aBTopa, k o h to bi> bcmmko ce cTapae ,n,a npocJiaBH CBOH pojj,T>. JIioSonHTeH-b h Bayern* e B in p o c iT i 3a H3BopnT"b Ha 3orpac})CKaTa hctophh. M3Ka3aHO e MHeHne94), qe riaHCM h HeH3BecTHMflTi) aBTop'b c HtKOH OÓIHH H3BOpH. Hvia MHOrO yKa33HHH BT> TeKCTa na Hcm opuam a, k o h to CBH^eTejicTByBaTi 3a n3no;i3yBaHeTo — BtpoHTHo nocptjicTBOM-b npeBOßn h npenpaBKH — Ha 3anafl.HH h3Tomhmu,h. Caiwb CnnpH,n,oH-b e H3noJi3yBaJii, Me>i 1680 r. HeroBwrb no-CTapn CBeaeHHa c x qepneHH o r b ycTHH H3BopH : h k ô >ké c a h U l d p A \ 'K

O TTv

O T íU ,T i

H dU]H¡flx

H O TK

4 ,p 8 r H\"h. C T d p H y iv

MÉAOB’t K T » . . .

CiÖHTfiaTa ce H3JiaraTb no pe,n,a Ha TypcKHTib cyjiTaHH. XlaBaT-b ce CBejteHHH 3a uipKOBHaTa ncTopna, 3a bohhh, Hana,n,eHHH, 3HaMeHHa h np. C p t^ n m e e MbcTHaTa HCTopna; ocoßeHO m íc t o e Ä a^eno Ha MMHaJioTO Ha p o ^ a Ha nncaqa. OnHcaHHeTO e AOCTa KHBO. HaiwfecTa ce ^oJiaBH wyBCTBO Ha OMpa3a cnpaMo TypuHTt. riH c a m T i e oTöe;iH3ajrb MHoro ciBpeiweHHH Heiviy c i ö m n a h TaKHBa M3'b Jim H M CH JKMBOTb. ilo n b fiiOBMO yMpt-irb Ha 23 MapTl 1855 r.9’), h Ji'bronHCHMT'fe öeJieKKH 6hjih npofl-bJixeHH o n cnHa My n o n i HHKOJia, a n-bio. ciie^-b cMT>pTbTa Ha Toroßa (22. IV. 1865 r.) npoflbjDKHJii BHyK-bTi, n on i. PìoaHHHKHH (ä o 9. II. 1869 r .)98). H 3o6m o, Tt3H JitTonncHH öejiexKH e x ueHHH ne 94) H o p a . M b a h o b t>, EìAiapcku c m a p u n u , 630. œ) B. H. 3 Ji a T a p c K H, Mcmopin bo kpauint. . . , X II cji.

96) n . P. C Ji a b e h K o b i , H3BJcbk. y

n.

P. C j i a B e H K O B i ) bt> CôMHrip, III. 1890, 392.

98) b >k. ibidem, 393.

56

M ßaH i

fly ñ q e B t

c a M O KaTO n p o flB a Ha 3 ^ p a B O H CTopnM ecKO c i 3 H a m i e , h o h K aT o H 3 B o p i 3 a C b B p e M e H H a T a n a c iC T a B H T e jra T 'k e n o x a . O n noH TH cxluoto

BpeM e e x

HOMOB-b ( ß p a T i

J it T o n n c H M r k

Ha n o n i

ÌÌobm o)

6e.rce>KKH Ha n o n i K o ì w o M k o h

Ha CHHa M y

r p a , n e u i °9). Be;ie>KKHrb c e c i c t o KOHTO C'bCTaBMTCJibT'b n p e n M c a j ii n o 3 a n n c K H o t i

cxlum h

noni

H

h k o m

,

o r i TaKHBa, „ ö a u u i H a ch

h t i

bi 1779 r o ji,.) h Ä p y r n , c ic T a B e H H o t i He r o JiHMHO ( H a n e B a T i o t i 1846 r.). X p o H O J io r H H e c io ia T i peAT> He e c T p o r o cna3eHi. Mh w k c c t b o 6ejie>KKH ce o T H a c a T i ä o p o f lO B a T a HCTopMH, Ä p y r n n i K i p a 3 K a 3 B a T rb 3 a aeHHHH H a cyjiT e tJ ) T e p i“ ( H a n e B a T i

o t i

TaHHT'b H H a rp'bU.KHT’fe BJiaflHUH, 3 a

npnpOJ3,HH

flBJieHHH H 3Ha-

MeHHH. rio n i Kofmo yMp1s.ni Ha 8. VII. 1850 r. h n p o f l i ^ H J i i 6ejie)KKHTl> c m h it i My HHKOJia (p o a e H i 22. Vili. 1812 r.). JlioöonHTHH e x c x m o SeJieKKHT-fe Ha )KeH,no B mmobi o t i rp. KoTejii (p ojie H i OKOJIO 1813/14 r., y M p tJii n p e 3 i jrfeTOTO 1868 r.)100). T t s a c tra T i rJiaBHo MHHanoTo Ha poähhh My r p a a i, Ha w eT o Hape>-iHe e x m HanHcaHH. BeJioKKHTt e x ÄOKapaHH ä o m . kcihh 1868 r. rio3HaTH e x esim o JitTonHCHMTt 6eJie>KKM HaynnTejiH XpncTocjbopi HoBaKOBHWb o t i rp. P a 3 r p a fli101). A B T o p iT i (y M p tjii b i 1848 r.) nHHie Ha ÄMaJieKTi h H3Jiara ciÖHTHATa CJie.ni 1828 r. ä o K i m i 1839 r., c jie fli KoeTo 6ejie>KKHTl3 e x öhjth npoAiJDKeHM o t i 36TH My n o n i KpiCTio A ïa u a c o B i. no3HaTn e x h h^ koh jitTonHCHH 6eJie>KKH, oöHapoÄBaHH o t i npoef). HopÄ. H ßaH O Bi102). T t M3JiaraTi, b i cÖHTa (jjopMa, ciömthh o t i 1813 r, äo 1861 roa. r ip e 3 i MHHaJiHH B tK i, npeAH OcBoßoKÄeHHeTo, ce 3a6eJiH3Ba c x u ih h ti CHjieHi HHTepeci k im i po ä h o t o MHHaJio103). OöaMe, 3a bchmkh nowTH e otjihmhtcjiho Bee c?riuoto npe,n,B3eTo h HeHayHHO oTHOHjeHwe k im i öiJirapcKaTa HCTopna. 3acJiy>KaBa Äa ö x fle cnoMeHaTi, M ex^y ÄpyrHT-fe, peBOJirouHOHepiTi-nHca")

H. C T o fl K o B i ,

H u k o A a X. K o m e e s

oiüKHH. 3a ncTopHorpaq|3CKiiTi 3aHHMaHHH Ha

Xp. J la c K a J iO B i b « . T. H. LU h u i k o b i b i

CöMHrip, VIII.

riperjieÄT> Ha ötJirapcKaTa HCTopnorpa^iHH

57

Tejib C. T. PaKOBCKH104). Tofi ce o T H a o i noÄ03pM TejiHo k im t . CBea,eHHHTa, k o h t o f l a ß a n . 3a 6'j»JirapcKOTO MUHajio BH3aHTnfiCKHT'fe M 3anaa,HHT"b aBTOpH. Bl> SaM-feHa, M3TT>KHaTO e OCOSeHOTO 3HaqeHne Ha A O M aiuH H T t M3Bopn, m h h to CBeaeHHH ce n p ne M an > KaTO Hai-ÄOCTOB'bpHH. B tj CBp-b3Ka ct> TOBa c x B a m a H e ce HaMeßa M3ÄnpBaHe w H3yqßaHe Ha ÄOMaiiiHHrfe naiweTHMUH, KaTo pxK onHCH, Ha^nw cH , MOHeTH, rpaMOTM w ä P .10b). E ä h h t j Hecn0JiyMJinB i> onnTi> 3a p a 3 p a ö o T K a Ha paHHaTa ß b jir a p c K a HCTopwH npHHajiae>KH Ha T aßp. Kp'bCTeBtm 'b106).

Hay4H0T0 n3CJie,HBaHe Ha 6 -bJirapcKaTa MCTopua, ct> KpnT M M H o H 3 y H a B a H e Ha n 3 B o p M T t , H a q e ß a rjiaBHo ct> T B o p M e c T B O T o

na M a p H H ' h C. Jlp M H O B t, b l BTopaTa nojiOBHHa Ha XIX b. MapHHi C. flpHHOB-b (poiieHT, npe3T> 1838 r. Bb naHariopmue, noMHHam npe3-b 1906 r.) npeKapajrb no-rojrkiviaTa qacTb oTb KHBOTa cu Bb PycHH. HeroBMTt TpyflOBe 3acrbrarb ncTopMHTa, 1892, 347—388. — B k . ome: A t . II e c k o b h mt>, Mdüopia-üia na cjiaBenHOÖoAiapckia Hapodz. M37, ucuiopia-iüa na 1. P auta u wbkou uciuopm. kHuiu cvcw aB/iem a ... (ByKypemi, 1844). — B. X. C T O H H O B ' b - B e p o m , , Apxeojioimecku u uciüopmecku ii3CA'bdoBanin (Tt>phobo 1886). — B otio IleTKOBt, Sam ara Ha HapoaHHH noeTt Xp. Botmobt,, e npeßejn. ct>mhhcHHeTO Ha K). M. B e h e ji h h t>, Kpuiuuneckbi u3dupm in 3a ucmopi/n-üiA ÔAiiapcktà, I h II nacTH (H3,na,neHM bt> 3eMyHi, 1853 r.). — Cp. e x m o : K). TpHcJjoHOBT), Cziunemin na fl. P. CjiasenkoBz C6 uciüopmecku xapakUiepz (CnBAKH, X X X V Ili. 1929, 81 — 123.) — rio3HaTH ex exm o aßToÖHorpacjiHHTt h cnoMeHHTi H a h^kom o r b aeñiiHTi npe3 b MHHaJiHsi bíkt>. 104) B>k. ocoóeHO T. C. P a K O B C K H , H ikoA uko p i i u 0 Acinm UtpBOMy, BeAukoMy uapio övAiapckoMy u cuhv My Acbufo /¡üiopo.uy (B'fc.irpaai» 1860). M3o6mo 3a T03h aBTop'b b>k. M. A pH a y a o b t>, r. C. Pako B cku . J K u B o ü ii — u p o u 3B e d e m ix — u d e u (Cocjjiw 1922). 106) Ct> h ík o h CTapH ÖTiJirapcKH MOHera ce e 3aHHMa;n>, Hanp., C. I\ P a K O B C K H , H ik o A u k o p t m i . . . , 93 cji. 106) T aB p. K p b C T b O B H ' j ' b , Iciüopifi ÖAziapcka, tomt> m , p B b i i i (UapHrpaa'b 1869). — B>k. KpwTMKaTa Ha M. f l p h h o b t>, XyH.au au cMe? (b t> : C'bMHHeHHH, III, 189—217). — 3a aBTopa b > k . M. Æ,. E a J i a 6 a H 0 BT>, Tc-

BpiiuAn Kptc ilio B im (Hapodem dietfs, knuotcoBHukcxdun, yüpaBuüieAb) (Codf)HH 1914); 3a Hero KaTo nncaTejib h HCTopHrb, 383—393. — Y Haci. cstiu,ecTByßa aocTa öoraTa MeMyapHa KHHJKHHHa. B>k. Hanp.: I. P p y e B i , , M oaiu i cüOMenu (FIjiobahb'l 1906). — n . K b c h j v i o b t . , Mcmopunecku pa60 MU. M ouiui cUOMenu, I—IV (FI^obähbtj, Coi|)hh 1898, 1900, 1901, 1903). — Xp. T. C t 3 m 6 o j i c k h , ÄBiüoöuoipaifiufi dneBHUnu u cüOMem, 1 (1852-1862) (Cocf>HH 1927), II (1868-1877) (Co (CocjiHH 1934). — n . n e iij e b h, Hcutopaieckuurb nôuîüUR u deaüieAu. Omz HadBetepueüio na ocBOöoncdeHueiuo h u do d n e a (Cofym 1929).

HßaHT, ÄyHMeBT.

58

e T H o rp a (j)H flT a h c j is b h h c k s t s (Jw Jio jio rM a 107) . r i i p B O T o H e ro B o H a y q H O cm M H e H w e 3 a c t r a B i n p o c s 3a npow3xo,n,a Ha ß i J i r a p CKHfl H a p o ,n i h 3a H a q a Jio TO Ha Ö iJ ir a p c K a T a h c t o p h h 108) . Han a Jio T O Ha ö u i r a p c K a r a M CTopua A p h h o b i c i3 w p a mmchho b i p a 3 c e JTB a H e ïo Ha cji3BHHCKnrfe nneM ena n o Ä H e iiiH H rb ô iJ ir a p c K ii 3eMM. T o m e C K Jio H e H i n a o m a n o ß a K H 3HaM eHneTO na n i p B O ß iJ ir a p u r f e b i o 6 p a 3 y B a H e T o Ha ö u ir s p c K w a H a p o ^ t . M s o ö m o , X tp H H O B i C M ^ T a , ne ¿u ie m H H T'b 6 i J i r a p n c x mhctm n o ro M U H Ha H t K o r a a i H H T t cJiaBHHM109) . B i Ä p y r o C B o e c m H H e H H e y q e H M H T i n p a B H ejiHH'b „ n c T o p M ie c K H n p e rjie ,n ,i Ha 6 i J i r a p c K 3 T a m p K B a o T i ca M O TO h H a n a Jio “ ä o H e ro B o B p e M e 110). f l p e 3 i 1870 r. t o h np a B H H3ÄMpBaHHH B l HÌJKOH MT3JIMHHCKH apXHBH H C IO Ö IH 3 B 3 3a H O B O O TK p H TH M aTepHaJIH. C l T O B a TO H O Ö p b m a BHHWaHHe Ha H-feKOH b3>khh HCTopH H ecKH naM eTHHu,Hl u ) . X lp y ra a e J I p h h o b i c e 3aHMM3Ba c i B i n p o c a 3a o tu .3 H a v ic m , h c t o p m h t s M y h yweHHii.HT'fe M y 112) . O c o ô e H O b3>kho e H e ro B O T o H3CJieji,BaHe n o B i n p o c a 33 3 3 c e JiB 3 H e ïo Ha BaJiKSHCKM « n o J iy o c T p o B i o t i CJ13BHHHTÌ3113) . C n o p e ^ i H e ro , c j i s b a h h t ^ e x c e h 3CT3hm jih Ha lo7) 3 a Hero b>k. : Côopnuie 3a toóiuien na upo(fi. Ai. C. JJpunoBS 1869—1899. H apern h H3Âaae B iJir. Khh>kobho a-bo b i Codpm (CocJjhh 1900). — CôopHükb ciüaüieu sz neciuti upotp. M. C. JXpunona (Xapi>KOB'i. 1908). — B. H. 3 ; i a T a p c K H , M. C. H panom (JliTonHCb Ha B i ; i r . Khhw. A-bo, VII. 1907, 68—83). — H. T ophhobì, ripo0. M. C. JJpuHOBn (Co(J)hh 1936). — CiHHHeHHHTa na M. flpHHOBa cm H3AaaeHH, n o A i pejiaKUHHTa Ha B . H. 3 jia T a p c K H , o t i B iJ ir a p c K O T O Khh>kobho ü-bo, b i Tpn T O M a. FlipBHHTl

(H3aaaeHl B l Cok. cacmo B. H. 3 J i aTapcKn, JlMHOcmtma na d-pz K■Mpeiekz ss SzAiapun (FlCn, LXVI. 1906, 1— 30). 117) BHo6n6jiHorpa(}3CKH yKa3annsi (a o 1925 roa.) b>k. bt. Cöopnukz Bz Heciuh na B. H. 3Aaiüapcku (Cocina 1925), V —XIV . — AjimCoc^Yh, 56—66.

—

npofj). n .

H hkobt,

bt,

H3bHH,bo, X IV —XV. 1937, 1—27.

lls) ri'bpBHHT'b a*JIT> OTT. m>pßHH TOMT> H 3JIÍ3 e npe3i> 1918 roa. (in-8°, 485); 3 a c tra BpeMeTo ott> ocHOßaßaHeTo Ha 6'b^rapcKaTa atp>K'ap,a a o cp ia a T a Ha IX b.: Eüoxa na xyHHO-ötAiapckoiüo nadMOuiue. Eüoxa na cAaiif,H,ii3anuiiuia na özAiapckaCua dtpjtcana (679—852); naicpasi (353—468) cx aaaeHH 18 npnTypKH h ÖH6jiHorpapB0T 0 ö'bJirapcK O uapcTBO. Pa3rJiejiaHH e x rJiaBHO noJiMTHMecKara w u^pK O B H aT a HCTopna.

3^aTapcKn e Hanncajn>, ocB e ut TOBa, pe,n,Hu,a MOHorpacJjMn. Toii e onHTaJi-b c h jim tIí cm n bt> oÖ JiacT bT a Ha h Ijk o h o n cn oM araTeJiHHT'b MCTopfmecKH ÄHCUHnJiHHH : HCTopHHecKaTa reorpacjbna, HyMH3MaTHKaTa, x arH o rp a ffw a T a , x p o H O iio ra a T a ; Bb OÖJiacTbTa na Ta3H nocjieji,H aT a t o h e aB T o p b Ha e ^ H a Jiio6onnTHa Teopwa bt> CBpi>3Ka CB jrb T o 6 p o íÍH aT a CHCTeMa Ha 6-bJirapMTt npe3i> cptA H O B tK O B H eT O . T o h e n o 3 H a r b e x m o Karo M3,naTeJib Ha h ^ k o h MCTopHqecKH TeKCTOBe. O c o ö e H O nJiOÄOTBopHa 6 t jieHHOCTbTa Ha 3jiaTapcKM npe3-b n o c jie flH H T t t o h h h h Ha H eroBHa jk h b o t t . . Pa3B o a f b Ha 6-bJirapcKaTa MCTopwqecKa HayKa npe3i> nocJie.o.HHT'fe ÄeceTHJi'kTMfl e t ^ c h o CB^psaHT) C b JiHMHOCTbTa n H ay q H a ra

HewHOCTb na HeoT^aBHa noMHuajina yqem>. C rb M3Me3BaHeTo Ha npo(|). B. H. 3JiaTapcKH, 6m Mor.no na ce Kaxe, ce npHKJiioHBa oh3m nepnofl-b oT-b pa3 B O « na HawaTa MCTopMorpacjjMa, k o h t o 6-fe Hane H a r b o m e oT"b M. JJ,phhobt>, h 3 a k o m to e noBewe h jih no-MaJiKO OTJTHMHTeJIHO BJlMHHHeTO Ha pyCKaTa HCTOpwqeCKa MHC'bJIb H Ha H eM H H T t HayHHH MeTOÄH.

3a cerauiHOTo cbCToaHMe Ha SuirapcKaTa HCTopHqecKa HayKa MoraTb ,n,a öx^aT-b aa^eHH caMo h^kom oöium cBeaeHHa. rioMTM BCHMKH yqeHH, paöoTHHUH b i T33H oöJiacTb, c x rpynHpaHH OKOJIO ¿l/bpjKaBHHa YHHBepcuTeT-b n HapOÄHHT'fe BhöjihoTeKH h M y 3 eH Bb CckJdmh h FIJioBji.HB'b. npaM"b HacJieÄHHKi) Ha npocjb. B. H. 3jiarapcKH e ji-pí. n. Hm k o b i , npoi^ecopb no 6 -bJirapcKa ncTopna bt> Coc|)nicKHa yHHBepcuTerb. Tom ce 3 aHHMaBa rJiaBHO cib HCTopHHTa Ha BTopoTo 6 -bJirapcKO uapcTBO, BpeivieTo na typcK O to BJianHHecTBO h Ha B-b3pa>K,n,aHeTo119). OTT.

t o m i. H s jiis e npe3T> 1927 ro a . (in-8°, XVI + 893) h n3Jiara Omz CMBtHu.3auuRiïia na OspMciBaiiia do üadeineuio na tnpnoiüo

CX1HH3

enoxaT a

napciuBO (852— 1018). HaKpaa (791— 878) c a t a á a e H H 15 np u T y p K H h 6M6-inorpat|)Ha. B t o p h h t t . t o m i . 6i> oÖHapoaßaHT. n p e 3 i . 1934 ro a . (in-8° X X +565). Toíi o ô r p - b m a H C T o p H iira Ha BzAiapun nodi BU3aHuiuíicko BAadimeciüBO (1018—1187). 1. Euoxa na B Z > 3cuiaH iin u ia. — 2. Eüoxa na poMeu3amiHiua. — 3. Bopôa 3a ocBOÓoMdemie. CT>aT>p>Ka (485— 547) 19 npHÖaBKH

h

6n6jinorpacf)nfl. TpeTHarb

to m i, e t o t o b t .

3a neqarb,

a

3a

MeTBT.pTHH C X CT.6paHH Ó ejIO K K H h M aT epH aJiH .

I19) Enorpa(f>nMHn aaHHH h yKa3aHHH 3a oÖHapoABaHHrfe o t l H e r o TpyaoBe ao 1929 r. MoraTi. aa ce HaMiparb bt. AjimCo^Yh, 138—140. Cjieai* Ta3H roaHHa npocjb. n . Hhkobt. e oÓHapoasajib, Me>Kay apyrHTi, c.'ieaHH'rt CT3THH h KHI1TH: BzAiapu u ¡uaüiapu b í c p id n a iu i B'bkoBe (B M B , II. 3,1929, 97— 141); — CjRdóam a na ceBepo3auadHuül'b os.napcku 3eMU üpe3z cp-bdHuiüb BtkoBe (ibidem,III, 1,1930,96— 153); — B i3pajK dauue naózA iapckan napodz. UzpkoBHO-HaniwHaAHu 6op6u u üocmijiceHUR (in-8°, XI+351, Cocfw íí 1930); n a K p a n (335—340) ex . a a a e H H 6 n 6 .rin o rp a(f)C K H yK asatiH si. —

FIperjieaT.

Ha

6i>JirapCKaTa HCTopworpaifiHH

51

npocj). n. M y T a i J t 'i H e B i , c x m o npeno,n,aBaTejib b i YHMBepCHTeïa, ce 3aHMMaBa m aB H O c i BXTpewHa n KyjiTypHa h c to pii3 Ha H3TOMH3 Eßpona n Ha Bn3aHTMH. H Is k o h HeroBH TpyaoBe ce OTHacfln k i m i apxeoJiorMHTa h HcropHMecKaTa reorpa(f)na Ha 6 wirapcKHT'fe 3eMn b t, cptji,H0Bl3K0BHeT0 n npe3b TypcKOTO BJiaÄH^ecTBo. Tom e aBTopi Ha m>pBHTrb cJ)hjiococ|)ckh oöoömeHHH B ip x y ô iJira p c K a îa hctodmh120). ripo(f). H o p a a h ï, H B a H O B T )121) e H 3 A a Jii m h o k c c t b o CTapoôiJirapcKH TeKCTOBe HzpkoBHaüia UoAurnukana H Bam A ceH nll(üH B , III. 3.1930,65—111); — X a m OMopüXavb u KaBxam McôyAt (ibidem, IV. I. 1931, 1—55); — OuiHOüieHua jiexcdy ôtAiapckauia dzpjKUBa u ôtAiapckaida n^pkBa upe3* 1887 iod. ( H 3 b H ä - b o , XI-XII. 1931/32, 294—333); — Eôho Heu3BedüHO oüucanue ua ôcAiapckuH nepHOMopcku ôpisib oiuo X V III s. (roaCynef), XXVIII. 3. 1932); — BuduHckumt mpseunu UJuiUMcmoiAy (H3bHJI-bo, XIII.1933, 81 — 112); — Hbcl cuïapo-ôiAiapcku nadaucu 3a misaHüiimcko-ôïAiapcku ouiHouiewm (Byzantinoslavica, III. 2. 1931, 1—39, o ta . ora.); — K*mz 6uoipa$uniïia na r. C. PakoBcku (CôJIM hjict., 378—399); — BzAiapckomo BtipaMcdane 5» Bapna u Bapnencko. MuiüpoüOAuiüz Hoaku.m u HeioBaüia kopecuondennun (X IX +494, Cocjira 1934). — Aperçu de l’histoire bulgare (bt>: La B ul­ garie devant le IVe congrès des géographes et e'thnographes slaves, Sofia 1936,183—210). ripocjf». n . H hkobt, e aBTopT, Ha eAHHT, npemeAT, Ha 6T>jirapCKaTa HCTopHorpacfiHH, hmchho: 3adaiam.a na dueuiHama ôsnAiapcka uciïiopuoipacßuH (roaCYiiff), XVII. 1920—1921, 289—307). 12°) BM0ôn6^H0 rpac|)CKH yK33aHHH, a o 1928 roA-, b>k. bt, AjiiwCocjjyH, 135— 137. C iie A T , xasn a a T a t o h e o Ô H a p o A B a jn , : K t>mz nzpkoBHO-uciüopuHeckaiüa leoipacßun na LlAOBduBcko (CöopHHKT, b t , q e c T b H a H tc o b a . M n t p. M a k c h m t>, 1931, 87—113); — Der Byzantinismus im mittelalterlichen Bul­ garien (Byz. Zeitsch., X X X . 1929/30 [Festgabe A. H e i s e n b e r g ] , 387— 394; cp. 0Mj]OCO(f)CKH nperjieA i, III. 1. 1931, 3— 12, o t a . o t h . ) ; — Bulgares et Roumains dans l’histoire des pays danubiens (Majnca 8°. 390, Sofia, 1932); — Flouz B oiomua 5 u C b . H b. PuAcku ( O h j i o c . nperjieaT,, VI. 2. 1934, 1— 16); — Mad^capuûlb u ozAiapo-BusaHuiuückiuwb oiunomenuii upe3z Cupeüiaüia HeüiBTipüi'b na X b. (To äC J Hcjf). XXXI. 8. 1935); — Bu3anuiuHcku iüekcülOBe (Y H H B e p c . 6 h 6 ji. 152: VI+200, CocJjhh 1934); — fi3z Hauiuiivb cCüapoüAanuHcku MonactUupu. SeAeowku u jnaiüepuaAU (CöBAkH, XXVII. 1931; 122+16 TaôjT.); — Kîmz Bzüpoca 3a 6’6Aiapo-pyMZHckuuvb ouIhouichuh upe3z cpidHuüii BikoBe (FoaCYhc}), XXVIII. 1931/32, 1—56 o ta . orn.); — Edunz naui't5 upaaenz ucuiopukz (ibidem, XXIX. 1932/33, 1—54 o t a . o m ) ; — PycckoôoAiapckiM oiüHOuieHin upu CßuüiocAaBb (Semin. Kondak., V. 1931,77—94); — TzpHOBO u CüXpuHaBa (Y m h a . npem ., 1932, k h . V. 1154—1163). — AbT o p i r i , e peA O B eH T , CT,TpyAHMKT> Ha Byzantinische Zeitschrift, rA e T O cjk n o M ic T e H H MHO>KecTBO H e roB H 6ejie>KKH h o t 3 h b h .

12!)

BHoßjiHorpacfwMHH

66—70. CjieAT)

6eJie>KKn,

Ta3H A a T a t o h e M 3 A a :n ,

ao

1928 r., b>k. b t, A jim C o ^ Y h ,

: BuAiapcku duapunu U3t Makedonun

62

H ßaH T . X ly m e B t

ct> r o J it M o

3HaMeHHe

3a

ö ^ J ir a p c K a T a H C T o p u a ;

to h

e aB T opi>

n a H-feKOH M3yqBaHHH h3t> o ß jia c T b T a Ha K y jiT y p H a T a HCTopw ?. K a T O H 3Ä aT eJib Ha c T a p o ô - h Jira p c K H TeKCTOBe T p t Ö B a j i a c e ynoM eHe

h

TeKCTOBe,

upo#.

M. T. n o n p y > K

e H k o 122).

MMeHHO Ha nHCM OTo H a n a T p w a p x a

] / l3 R a n m

Ó o th h

äo

Ha

khh3i>

B o p H C b - M n x a m ia m Ha eAHH-b n p e B O Ä i. H a nH CM aTa Ha T e o (pH JiaK T a O x pH A C K H , e Ä a jn > CTapiiHT-b H a m i> u ,t> p k o b h h k t> , mh-

C

T p 0 n 0 JIH T rí> H M e O H T) B apH eH C K H W rip e C Jia B C K H 123). rip o c f). Jl,. X l e q e B - b , KJiacHHecKM ( J jH J io jio r b , e A a jn > pe,nnu,a npHHOCH KTjM'b aHTHMHaTa HCTOPHH Ha H3H1HTÍ5 3eiWM H MCTOpH4eCK3T3 reorpac|)K H ; M3jj,ajn> e c x m o h Is k o h TeKCTOBe 3 a cp'feji.HOB'bKOBH aT a 6 i J i r a p c K 3 HCTopHH12*). F I o k o h h h h t t ) n p o if) . M b . U L Ih lu M a H O B b (1862— 1928) e o 6 H a p o ,n ,B a jn > HeM ajiK O T p y jio B e bt> C B p i3 K a

ct>

ö ^ J ir a p c K a T a

h c to p h h

h

rjia B H O

B ip x y

H arneT O

B -b3pa>K Ä aH e125) . A - pi> J I. M h j i c t h m i , n p o ^ e c o p i n o c .ia BHHCKa (p H Jio jio rH H , e aBTop-b Ha h-èkom n3CJie,n.BaHHH B i>px y 6 - b Jira p c K a T a HCTopwH, ü o - t o m h o

B i p x y HCTopHHTa H a K aT O Jim u-

B T o p o Äom.jiHeHO H3,uaHHe (VII+671, CocfDiw 1931); — CuiapoßzAiapcku pa3ka3U. TekcuioBe, HOBOözAiapcku upeBodb u ôeAencku ( V I4-316, Cocina 1935); — 'Aiuülun na Cb. Mbühü Puacku cz y boòhu ôeAexcku (F o jC V h í^,

X X X II. 13. 1936). 122) 3a Hero bhc. A jim C o^Y h, 153— 156. OcoCeHo Ba>KHH ex HeroBHTÍ n3aaHHfl: CuH.odu.kz yapa BopuAa (Bt^rapcKH CrapnHH, VIH: C L X X IX + 9 4 + 4 raón., Codpm 1928); — Ko3Ma ílpecBumepz óoAiapckiu uucaíüeAb X Bika (BT>;irapcKH CTapHHH, X II: C C X C IX +92, CocJjhh, 1936).

123) B)k.: nocAaHuetuo na U,apuipadckun riaiüpuapxz 0 oiüun do 6 zai. kHH3z Bopuca (B-LJirapcKH CTapHHH, V: 1— 138, CoiJihsí 1917); aaaern. e y B o a t, rpi,UKHH TeKCTT», npeBOÄi> h KOMeHTapii. — f l u c M a m a na Teocfiujakiüa Oxpudcku, apxueüuckouz ózAiapcku, cz üpumypka na MUMenmecwBOMO n a cBemuüvb 15 cBetqeHOMXteHimu, üocíüpadaAU

bz

TuBepuyuoAZ, uMe-

HyBüHZ uo ózAiapcku. CmpyMuu,a, es napyB aneiüo n a 3AotectüuBun lO A u a n a O m c u iJfia n iikz (CöBAkH, X XV II. 1931: XXXIII+ 279, o t a . oth.). 124) 3a Hero b>k. ÖHOÖHÖJiHorpatfjHMHHrfc 6ene>k k h bt> Ajim CocJjYh, 48—52. T o ñ e H3,T,ajn> : OiüioBopuw’b na uaüa HukoAan I uo doüuiuBciMiñiúa n a ózA iap uiu i (YHHBepc. 6h6ji., 16: 119, CocjpHH 1922), ct> t c k c t t j, n p e B o a i. h 6ejie>KKH ; b>k. c x ii;o : PxkoüucuCub na tlizíi napeienuíu-é OmiOBopu na Uaüa H ukoAan l uo douiiuiBanuauia Ha ózAiapuüvb (M 3 b B A M , VII. 1932/33, 322-340).

125) B H o6H 6 jw orpacf)H >jH H 6ejie)K K H b>k. bt. A ^ m C o c ^ Y h , 202—215; c p . Cóopnukz M b . R . LUu iu m ih o b z uo cAy tan na íüpudecem oduum aüia My n a y m a ôeHHoe&b (C ofym 1920), 1— 13; — M . A p H a y a o B X , M b . R , l ü u u i M a H O B Z (H3bHEM , V ili—IX. 1929, 3—24; 6H6/iHorpa(j)CKH yKa3aHim, 20-24). cxm o

nperjieat

63

Ha 6 i> jir a p c K a T a H C T o p H o r p a tfw n

KaTa nponaraH^a b t > öuirapcKHrfe 3eiwM h naBJiHKSHCTBOTo126). MajiKo, ho ueHHH paôoTH h t o noBene b t , CBpi3Ka ct> hctopHHTa n o f li TypcKo poöcTBO, e ocTaBHjn, noKOHHHHTi H. M b. M HJieBT, (1881— 1925)127). Pe,o,nua M3 CJie,n,BaHHH m3 t> oöJiacTbTa Ha BXTpeuiHaTa òiJirapcK a mctopmh e oÒHapoflBaJii K). T p il­ ei) o h o b t >128) . Ct> HCTopHATa Ha 6 -bJirapcKOTO npaBo e x ce 3 aHHM3 BaJiH TJiaBHO npo. C t. C. B o 6 me b i 129), npo(|). H. fi. B J i a r o e B i 130), h, HanocjiefltK-b, npo(|). Bji. AjieKCM1S6)

BiiorpacfiHMecKH aaHHH 3a Hero b>k. bt. A jim C o ^ Y

h,

115; m>JiHa

6u6morpa C6JIMuMÍÜUHs, IX —X X X . 127) BHOÖHÖJiHorpacjjHqHH 6ejie>KKH b>k. bt. AjimCoc^Yh, 113- 115; oco6eno neniia e HeroBaTa xaÔHJiHTauHa: KauioAmeckauia üpoüaianàa z b BzAiapun upe3i X V II b . McTopH^ecKO H3caeaBaHe ct> npHJioJKerom (194; Co(J)hh 1914). 12S) M ew ay H e ro B M T t T p y a o B e M oraT T . a a ó a t a a n , n o c o H e m i: dunenueSio Ha Huekckauia üaüipunpuiun cz Oxpudckaüla apxueüuckoüun ss X V b . (CiiEAkH, III. 1912, 11— 42); — Eecbdaiua Ha K o 3M a üpecBUïüepa u HemuHulz a B Iliop i (CnBAKH, X X IX . 1923, 1—77); — LIapb Bopucz — MuxauAZ (BpeMe, n a p y B a n e u B e A u iu e ) (67, C o tfjH ji 1927); — K z m z Bzupoca 3a cmapoôzAiapckoulo ôoA npcuiB O (CnBAKH, X X V I. 1923. 1— 70); — 3 u b u c u M oc& b b.

na MoAdaBckaula uzpkBa oüiz Oxpudckaiüa

b z ü o A O B u n a ü la

(Mnp, V. 1. 1929, 45— 70); — Hecäoiüz H Banz — AAekcanòzpz u

na XV üoao-

Mcenueiüo na BzAiapun c A e d z BeAÓymdckaiua ôuülka (CnBAnH, XL11I. 1930, 61— 91); — H3Beciüueüio na cupuñckun upecBuüiepz KoHcüiaHüiuHz 3a HcüepuxoBa üoôida n a d z BU3aHmimu,umb (H3bHU,-bo, X I —XII. 1931/32, 199—215, 334—336); — ripocüípaHHUuvb Jtcuülux na KupuAa u Meüiodux kaiuo uciuopuiecku üaMeiüHunu (OiaBHHCKH r ; ia c t 1933, kh. 3—4. 114—118); — PyckoüLO yiaciüue bz ôzAiapckun u ,zp k o B e H z Bzupocz (BH B, I. 3. 1928, 177— 197); — HyxoBenz mcuboíuz u upocubuia y ózAiapuürb bu napyBaHeüio Ha CuJteona (BH B, I. 4. 1928, 122— 147); — Une czum enun na KoHcCüaHiüuHa cßuAococßa (Cb. KupuAa) 3a Momuuvb na Cb. KAUMeHüia PuMcku (CnBAKH, XLVIII. 1934, 159—240); — Czm uenueuio na KoncmanmuHa (fiuAococfia (Cb. KupuAa) „MatiHcam» w upaR-kti K-kp-k“ (CnBAKH, LII. 1935,1—85); — H cüiopun na ipa da n Absenz do ocBoóoduiüeAHauia bohhü (CocfiHH 1933). 129) BHorpacfmqecKH a a m w 3a Hero, 3aeaHO

ci> yKa3aHHjt 3a no —

maBHHT'fe My TpyaoBe bxc. bt> A jim C o ^ Y h , 394—401. í30) BHOÓHÓJiHorpa^HqecKH aaHHH 3a Hero b * . b t, AjimCoc^Yh, 394. —

B)k. ome: EkAOia (YHHBepc. 6h6ji., 122: V1II+240, Co(J)hh 1932); — Kypcz üo uciuopuH na. ózAiapckoiiío üpaBO (2-o usa., 336, CocfwH 1934).— Toñ e oÓHapoaBajn. caemo H3BecTem> ópoñ ct3Thh Btpxy StJirapcKaTa hctophh, Hanp.: UapyBüAz a u e Aaponz, ópauiziuz na u,apb CajuyuAa, u koia? (M np, III. 4. 1927, 15—26); — /7 opaotcenue u üAeHRBane Ha uapt Pomuhu (M np, III. 3. 1927, 1— 14); — KpuHümenz uoiAedz Bzpxy u3Beciuiiniüa na JIzbz R n k o H z 3a BzAiapuüvb (M n p , VI. 1930,1/2.1—48oTa. ora.); — JJ-bAHHZ u He-

Cze-

MRaHT. üyiiyeBX

64

e b -b131). HisKOH H3CJieÄBaHHH h3t> oÖJiacTbTa Ha CTonaHCKaTa 6-bJirapcKa u c T o p m , oßawe TBbpße HeKpHTHMHH m cJiaön, e Hanncajn> noKOHHHaTi) M b . C a K X 3 0 B i . m ). Bt> oöJiacTbTa Ha utpKOBHaTa HCTopuH cjk paöoTMJiH r jia B iio A. U y x j i e b t > 138) , C t . C t a h mmhp o b t> 134) h, H a n o c Jie Ä - b iC B , n p o (J)e co p M T t M b . ¿ H t r a p o B i 135)

lOBOüio BZ3cuianue bz Mopaßcko u MakedoH.ua upoiüiiBs BU3aHw.uüuuüib (MFIp, IV. 2. 1928, 1—22); — BzAiapckunüiz napb Pomühz (M ü p . VI. 1931, 3/4. 1—40, o t a . o t h . ) — Llapb Bopucz I I (roACyracJ), XXVI. 1930). TpyaoBerf; H a npot}). H. n . ßjiaroeBi. cm öhjih noAJio)KeHn na ocTpa KpHTHKa oT C T paH a na npofj). n . H h k o b t . , Rohjiadz 3a nikou H ayw u iüpydoBe na H . f l . B.mioeBZ (roACYn4), XXII. 6. 1926) u, o c o ö e H O , Ha npo4>. n . M y T a i f q H e B i , , Edunz nauvb upanenz uciliopuks (To;i.Cyn(jb, XXIX. 1933, 54), cp. ou;e: P. M u t a f c i e v , bt> Byzantinische Zeitschrift, XXXIII. 1933, 234. 131)

H3Me>KAy HeroBHTt TpyAOBe b*:.:

ß z A ia p c k u ü ii

üpaB H u

1928); XXVIII. 1933);

(C o (J ) h h

o iA e d z

XIV

— —

o m n o u ie H u n .

kzM Z

B U 3 a n ü iu n c k o -

K p tB H O o iü M J R iu e H u e u C M zp u iH O n a k a j a n u e

(F o flC y r o c J ).,

3 a ü p a B a u i a n a y f r lm c u iu e u c x . d e 6e.Hz U M y m ü i e ü i z cz

C L u a p o ß z A ia p c k u ü lli ü p a B H u

B-bkz (lO p H A .

f lp u H O c z

E k A o i a ü i a c z o iA e d z n a a a n e u ^ a m ie u io

a a M e iü H U n u u x p u c o ß y A u ü v b

MwciJib, XV. 1934. kh. 5—6, 1—45,

o ta .

na

X III

u

O T n.).

132) HaH-rio3HaTHT-fj T p y a o B e Ha H b . C a ic x s o B i, cm: Bulgarische Wirt­ schaftsgeschichte (Berlin-Leipzig 1929); Aa ce n3no;i3yBa, oSaie, ct. rojiiiMa n p e A n a 3 jiH B O C T b ; b * . o T p H u aT ejiH iiT is k p h t h k h Ha n p c x jj. n . M y T a c f m H e B ' b B ii B y z . Z e i t s c h r . , X X X II. 1932, p . 200 s q q ., h H a M b . H y f t q e B ' b bt > M 3 b BAM, VII. 1932/33, 433— 438. — Cüiyüancku Bpz3ku Mexcdy JJyöpoBHukz u özAiapckutüi 3eMu upe3z 16 u 17 ciäOAbiiiue (224, Cocfmi 1930); c'bA'tpJKa M H O *e C T B O HeTOMHOCTH.

133) OöeMHCTimTT. TpyAT> Ha H.. Liy.xjieB'b, H cüiopun na özAiapckaüia HzpkBa, /(Cocj)H51 1910), CT>AT>p>Ka MHO>KeCTBO rplsiUKH H HeTOIHH TBT,paeHH5I. 1S4) 3a Hero b >k. AjiMCocfjyH, 160—167. B mc. oiye: H 3Z ucüiopunüia na B a i k o B c k u n MOHacüiupz (M3 b M H bo , V I I —VIII. 1928, 113— 143); — Edno Majiko üo3Haüio Mcuuiue na Cb. re o p iu hobu Cotfiuiicku oüiz Kpac ü o b o (ibidem, X I —XII. 1931—32, 288—293); — Kondukam a na uipoimckun xpaMo „r/peüodoÖHa Ilapackena" (ibidem, 178—198); — Apxueuuckoüz Hoc. CokoAcku b z KueBo-He MHTp. MaiccHMz, 1— 11 o t a . om .); — flakz 3a eüapxuaüia na Cb . KAUMeHüia Oxpudcku (M np., VIII. 1. 1932,

nperjiefl.1. Ha Gt^rapcKaTa HcropHorpatjbHH

65

H b . To lu eB - b136). Bt> npofl'bJi>KeHHe Ha flbJirH roflHHH e paC o T H jn , bt> o ô J ia c ïb T a Ha ô m r a p c K a ï a HyMH3MaTHKa H. A. M y lu m o b -b187). npocf). B. O h j i o b •b188) e a B t o p i Ha M H oxe-

h

54—64); — Hobts upeiiucô na Kodekca h a Oxpudckaiua apxueüuckoüUH ( r o a c y e ^ , VIII. 1930/31. 277—307); — CiüapuHiub TbpnoBcku nbpkoBem kodekcb (Côophhkt. JI. MHJieTH'rt, 513—539); — VipedaBaHeuio na BbAïapckaüia üpuBocAaBHa ntpkBa (M ü p , VIII. 1. 1932, 1—40); — Cuiapufiiüb TbpnoBcku nipkoB em kodekcb (roaCYôi}), XI. 10. 1933/34; XII. 1. 1934/35; XIII 2. 1935/36); — TtpHOBcku mulüpoüoauuXu Bb uiypcko npejie (CüBAkH, LU. 1935, 207-254). 13e) M3Me>Kay Tpy.n.OBeT'fc Ha npoTOMepefi Mb. TouieBX b>k.: AhîHuMu.Hucbtü'ô. J 1 u iü y p iu i e c k o u n z p k o B H O - a p x e o A O iu 'ie c k o u 3c jie d B a n e (Cocf)nsi 1925); — Cm apu 3a u u c k u u n a à ü u c u (roflCYôcf), IV. 1927, 1—44; VI. 1929, 1—36; XII. 1935, 1—50; XIII. 1935/36, 1—57); — H obu danm i 3a u c iu o p u H iU a u a p x e o A o i u n m a n a B a 'i k o B c k u n m o h -uz (roACyôcfi, VIII. 1930 31, 341 — 368+IV); — Bb Tpbnna u p e 3b B p e ji e u i o n a u o c A e à n u i u b i p b u k u H A a d u u u (1820—1870 r.) (BMB, III. 2, 1930. 196—233), h «p. 137) no-rjiaBHHTÈ paôoTH Ha aBTopa e x : MoHeiuuuvb u UeiaiUuiu-è na ôzAiapckuüub nape (X V I+ 197+7 tîiô.'ihuh, CocjiHM 1924); — MoHeiHuiM u MOHeuiapHunuüiè na Cepduka (VII1+222+12 Ta6.T i., Coc\)m 1926); — Le trésor numism atique de Réka-Devnia (M arcianopolis) (bt>: Annuaire du Musée N at. Bulgare, V Supplément, Sofia 1934); — HBe neusdadenu ôbAiapcku moHeüiu (M sbB A jIbo, III. 1912/13, 224—234); — H p u n o n kbjm ôbAiapckauia HyMU3Maüiuka (ibidem, IV. 1914, 49—69); — Ilpunocb kbMb ôzAiapckaiüa HyMü3M amuka (ibidem, VI. 1916—18, 57 —70); — Cpeôàpiiu Moneuiu oiüb Acenn I I u Feopiu 1 Tepûiepb (M3bBAM, I. 1924, 177—185); — E dna hobü cpeôbpna Moneiaa ouib napuya I1puna cb cuna u MuxauAa (C6BH3;iaTapcKH, 185—186); — U s a OAOBeHu üenaüia na oxpuàcku apxueuuckoüu (M ilp , III. 1. 1927, 71—74); — Heusdadenu ôbAiapcku .uoneuiu (M3bBAM, VI. 1930/31, 221— 240); — B p0H30Bb üevaûib oiïib yapb MuxauAb lUuuiM anb (1323— 1330) (ibidem, VII. 1932/33,341— 347); — MoHeüiuiü'è na uipakuückulM nape (CôopH. B. flsiKOBHm., CotfiHH 1927, 195 —256, ct> 8 Taôji,); — Mone¡üuiü'è na Mbuho Acenn I I u na neioBomo ceMeücüiBO (BMB, III. 4. 1930, 81—93); — Une monnaie d ’argent de l ’empereur Alexandre (Byzantion, VI. 1931, 99—100); — Une monnaie byzantine en argent avec l’aigle bycéphale (M3bBAM.X. 1936, 298 —301) — CpanuMupoBU Monemu cb dayzAaBz opeAs (Byzantinoslavica, VI. 1934/35, 213—220); — H axodka n a puMcku Monetüu oüib I I I Btkb üpu PAiTtceno, ÜAOBduBcko (TonH M C , VI. 1932/34,161—200),— B u 3anüiuncku oaobhu uevaiüu oiüb côupkaiüa na IIap o d n u n Myseiï (M3bBAM, V III. 1934, 331—349); — H a 3Banun na cüiapoôbAiapckuüïb Moneüiu (M3bMHbo, IV. 1915, 189—206); — M eHckuniüz oôpa3b Bb ôzAiapckaüia HyMU3Jiamuka (ibidem, XI-XII. 1931/32, 160-168). 13S) BHoSHÔJiHorpacfiHMHH aaHHH 3a H e r o b * . bt>AuMCocfiyH, 174— 178; M3 b BAM, VI. 1930/31, 241—246. M ew ay HeroBurk TpyaoBe TpiÔBa «a Jugosl. istor. casopis

5

MBaHT) HyiiqeBTi

66

M3CTOÄBaHHH B"bpxy apxeoJiorHHTa m MCTopuHTa Ha 6t>jira p c K H T t 3eMn b i aHTHHHaTa e n o x a , KaKTo h b i o ß jiacT b T a na c T a p o ö tJ ir a p c K O T o H3KycTBO. Bbpxy C T ap o ö^Jirap c K O T O H3KycTBO c ä o6Hapo.UBa.riH H3CJiea,BanHHc x m o Kp. M w a T e B -b139), Aji. P a m e H O B t 140), H. M a b p o ä m h o b -b1*1) h B t p a M ß a H O B a 142). R a t o nonyJiflpH 3aT opi» Ha araorpacpcK H TeKCTOBe e

ctbo

ÖÄÄaTT. OT6ejiH3aHH cneuHajiHO cjieflHHTt: MuHuaühopuüH na ManacueBama xponuka bz BaüiukaHckaiüa 6u6Au.om.eka (Codices e Vaticanis selecti XVI I ; in folio , 86 +44 TaÖJi., Co(f)n« 1927); — MuHuamtopumt na J I ohöoh ckoiüo EnaHieAue na qapb H a am Ajiekccwdpa ( Monurnenta Artis Bulgariae III, XII+ 56 + 139 Taßji., Cocfma 1934); — b>k. oiue: HadipoönuüH moiuau üpu JlyBdHAm bz /7AOBduBcko (3ae,HHO ct. Hb. BejiKOBt w B. M hkobt.) (V II+244+16 Taßji., Corjbnsi 1934); — CmupoözAiapckaüia otcuBOüucb üpesz X III u X IV B t k z (BHB, III. 1. 1930,52—95); — Bz3paxcdaneuio na ßzAiapckoiuo u3kycülB0 (ibidem, IV. 2 3. 1931, 30—57); — FAimena cmamynka na ApuieMuda oiuo iomchci Tpakuu (H3bBAH, V. 1928/29, 1— 12); — AhiuuhHama ipoöHuua üpu c. JJzAöoku, Cm. 3aiopcko (ibidem, VI. 1930/31, 45 56); — Hoßooüikpuüiu mpakuncku ipoGnuiiu owz Mvbuhauh (ibidem, VII. 1932/33, 217—280); — Coißunckaüia qzpkßa c b . reopiu (Cocj)H>-i 1933). — Geschichte der altbulgarischen Kunst bis zur Eroberung des bulg. Reiches durch die Türken (VI1 + 100+48 Taf. B erlin—Leipzig 1932); — Geschichte der bulgar. Kunst unter der türkischen Herrschaft und in der neueren Zeit (94+ 64 Taf., Berlin— Leipzig 1933). 139) BHOÖHÖJiHorpa^HMHH aaHHH 3a Hero b >k. AjmCocfiyH, 675—676. B*. ome: Die Rundkirche von Preslav (Byz. Zeitschr., X X X . 1930, 561—567); — KpwaAaiüa nnpk.na bz flpecAam (X II+28, CorfiMsi 1932); — Die grosse Palast in Pliska und die Magnaura von Konstantinopel (H3bBAM, X. 1936, 136— 144); — HoBoomkpumo cmapoözdiapcko czkpoBUiqe (ibidem, VIII, 1934,230—253); — KxüunoBcku üoMenukz (roaHM C, VI. 1932/33,251 —265); — KapAykoBckunmz Jionacüiupz „ c b . Boiopoduna“ (ibidem, 275—286); — flemepna n*pkna „ c b . Mapuua“ (ibidem, 287—294); — Uopkßa üpu c. KaMemoüoAe (ibidem, 267—273); — TlpecAaBckaüia kepamuka (Monum. Artis Bul­ gariae IV; 154 + 28 TaÖJi.; Cocfwsi 1936); — Bp0H30Bun peAtecßz cz U30öpaMcenieMZ BoiOMaüiepu U3Z [ lA O B d u B c k a io My3en (Seminarium Kondak., V. 1932, 39—45); — düuipacßmeckie Mauiepia.Au u3z llpecAana (Byzantinoslavica, III. 2. 1931, 383-403). 1)0) MeceMBpuncku napkiui (IX + 1 10+45 Taßji., Cocfwa 1932). 141) B>k.: EdH.okopa6H.ama u kpscüiOBudnaüia y z p k B a üo ßzAiapckumi 3eMU do k p a n na X IV b. (VII + 188, CocJ)hh 1 9 3 1 );— f lp a ö z A ia p c k a m a xydoMcecüiBeH.Ha

undycüipuH ( M a / ia p a II, 1 5 5 —273).

142) Bxc. o t t > H e a : Cüiapu u,zpkßu u Monacüiupu in özAiapckuüib 3e.nu (IV —X II b.) (r o « H M C 3a 1922/25, 429—582). — H3£> H3CJieaBaHH«Ta Bi>pxy 6i.^rapcK0T0 H3KycTBO MoraTT) aa ce OTÖejieaca’n , cxu;o h npuHOCHti na A. n p o t h mt,, ApxumekmoHuteckama (ßopjia na co-

67

rip e rjie a i na OiJirapoKaTa HCTopHorpa lá8). n o K O H H H a fb B. n e H e B T j14*), aya o b b 145) h npocj). B. $ o u o b i 146), ex n a n a peji;nua npHHOCH B i p x y HCTopHHTa n a H aineT o B 'b sp a K A a H e . X l- p i C t . M u a j i e H O B ' t , npocfiecop-h n o cpaBHHTeJTHO e3nKOSHaHHe147), e n yóJiH K y B a jrt hIjkojiko M3CJie,n,BaHHH B i p x y hctopHMecKaTa OHOMacTHKa h T0n0H0MacTHKa H3b H am eT o MHHaJio. Bt> o fíjiac T b T a Ha HCTopHqecKaTa T0n0H0MacTHKa h no-HOBaTa S iJ ir a p c K a HCTopHa e pafíoT H jrb cxmo npocf). C t. P o M a H C K H 1*8). no3HaTT>

0uHckaü2a ¡(tpkBa cb. Cocfiun (X+126 Cocfwa 1912); — Cacanudckaula xydoDKecíüBeHHa uipadununy üpaózAiapuLui (M3bBAM, IV. 1926/27, 211-235); — K ^m am a na KoapuB^enqu (Cfíoprnucb BopHCi. Hhkobhmi,, Cok.: KuAucfiapckuHüii oüuueAHukb Teodocuii (BMB, I. 2.1928,1—33); — ílau ipu a px z EbW.umuh(okubouí6 u o 6 u { e c íü B e n a deimocílit) (BMB, 11.3.1929, 142— 177); — JK uüiue na Cb. H a p a c k e n a o u n riaCup. Ebüíum uií (BMB, III. 1. 1930,190—217); — MiiiüpoüOAUüiz Hocucfi* Bduncku u c a o b o C U o M y 3 a c b . Q u A o m e n (BMB, IV. 1.1931,169—206); — / K u i í u u i na C B e iü u u v b 6pa¡üsi K u p u A t u Meiuodu (ílanoH cku Aeiendu) (2 u3j¡.., Cocfmsi 1933): — íla iu p u a p x T s Ebíluimuh. TloxBaAHO c a o b o o l u í r p u i o p u h U a M Ó A a k o (CocJjhh 1935); — Beceda i ip o u lu B 5 G o io M u A u íü i i o u a ü p e c B u ü le p u K o 3 M a (2 H3,n., C o c i n a 1934); — CAaBMckuiü'b u p o c B Í ,iü u íü e A u K u p u A z u Metüoduñ. M u b o íü í u dem ocüib (CocjfwH 1923); — K upuA i u Metüoduñ (Co AjiMCocfiyH, 144—149. 145) BHo6n6jiHorpacf>H»iHH 6ejie>KKH 3a Hero b * . bt> A;iMCocf)yH, 8— 11. ll6) BHo6H6^Horpac{)H'mH 6eJie>KKH 3a npok. bt> A-iMCocjiy», 88—89. B»(. om e: BoAiapcka peBOAionuoHHa poManüiuka (Jl. K a p a B e j i o B i . ) (BMB, II. 4. 1929, 152— 177); — Moc. HoópoBcku u Ha­ rneólo Bz3pancdane (ibidem, III. 1. 1930, 154— 189); — M ñam Aceña I I kauio o6pa3n Ha nanuonaAno cn3Hanue ilpe3z BpeMe na po6cíüBoüio (ibidem, III. 3. 1930, 187-227). u7) Bno6n6jinorpa(})CKH CBeseHHH b x . bx AjiMCoyH, 119— 135. ltó) Bnorpa(J)HqecKH 6ejie>KKH 3a npocf). C t. Pom3hckh b>k. bt» AjiMCocj^yn, 158— 159. B * . HeroBHTi CTaTHH no ncTopn*iecKa T0ri0H0MacTHKa: Mjnenaiüa na nbkou Makedoncku ipadoBe: Ckowue (M ü p , VI. 1930.1,1—6); — BeAect (ib id e m , VII. 1931. 1, 1— 6); íí^ a ü z (ib id e m , IX. 1935. 3/4, 55—58); — liMenama na dsa kpañdynaBcku ipada: I. Budam. 2. CuAucülpa (CóopHHKT. Jl. MmieTHMTj, 654—658). M3Me>Kj3.y HeroBHrfe Tp y a o B e ch h c t o pHMecKH xapaKTepi, b>k. narip.: BpauAcku udüopunku. 1841—1843. Ciüyduu u dokyMenülu (CóBAkH, III. 1. 1914. 1—143). — ABcmpuñcku dokyMenüiu úo Huuikoíüo óíAiapcko BS3ciüaHue oíüa 1841 iod. (C ó M H n p , XXV I. 4. 1912. 1— 195) — E dum eüu3odt U3z eMiiipaHuickun mcueouís na cbMeücC üboíüo na cpoóckuii Ichíish Kapa reopiu Ileuiponim (CnBAicH, X X X V . 1926, 27— 35). — BzAiapuüit sz BAauiko u MoAdosa. JJokvMeHülu (685, Cocj)HH 1930). 5*

MBam, flyfiweB'b B v o S a a c i v r a Ha KJiacHHecKaTa hctopmh h cneu.na.riHO B ^p x y HCTOpMHTa Ha TpaivHT'fe CSimeCTByBaTT> MH0r 06p 0HHH H Ll,eHHH npHHocH Ha npocj). T. M. K a u a p o B ’b 149). Bt> c x m a r a o S a a c T b paS oT H npocfi. H h k o T o n o p o B i 150). Bt> cpta.HOB'feKOBHaTa HCTopMH h, rjiaBHO, B-bpxy oTHOHieHHHTa Ha 3anaji.H a E B p o n a ci> Ha m u r k 3eiv\n bt> cp-fe^HOBliKOBMeTO e o£>HapoaBajn> HtKOH M3CJieji,BaHHH n p o ijj. C b , f e o p t h e b t>151). Bt> n o a e T o Ha CTap o 6 'b Jir a p c K a T a enwrpacjbMKa c x no3H aT n HtKOJiKO Tpya,OBe Ha npocj). B. B e hi e b ji h e b t>162). n o 3 H aB aH e T o Ha T ypcK H T t H3TOMHHU.H e H3Bi.Hpea.HO B3)KHO 3 a 6l>JirapCKaTa HCTOpHfl npe31» X V — X IX BisKOBe, ho a ,o c e ra r k 3 H H3ToqHHu,H c x S h jih ctBceM T j

CJiaOo w Hea,0CTaT^qH0 kp hthhho H3yqBaHM. H3BecTHH c x KaTo pa6oTHHu,H B t TOBa n o jie JI,. H x ' i H e B i , JI,. r a a x a H O B i . , B. T o a, o p o b t>-X h h j i a j i O B ' b 153). Bt> oQ jiacT bT a Ha npea,n-

A

149) BHofiH6^Horpa4)CKH yKa3amifl 92—99.

b * . b t >H 3 b B A H ,

II. 1923,24,202—205;

j im C o ^ j Y k ,

150) Bno6n6;iHorpak. bt> AjimCoc^Yh, 170. — B>k. om e: A nuium auia nuBUAU3anuH bz BzAiapua (BH B, II. 2. 1929, 25—63); — npedxpuduuRHcku peAuiuo3Hii metewui bz Hauiuuii 3eMU (ibidem, III, 4. 1930, 1—32); — Op.nb, VI. 1931, 1— 10); — R o m Qp. ByAuiz (CnaBHH. rjiaci., X XV III. 3/4, 181— 184). 151) Eno6n6jiHorpa(j)CKn yKa3aHHH r iz p B u n u iz

kpzcCuonoceHz uoxodz

6 9 —117); —

ll e u i i } i p i u a i i i u h

u

bt.

A jim C o ^ Y h, 20. — B>k. ome: 3eM U (BHB, I. 2. 1928,

SzAiapckuulb

kpzcuW H O cenz

uoxodz

u

ip a c fiz

BaAdyum

(ibidem, II. 2. 1929,112 —159); — A.naden VI Canoiicka — 3e A eH u n u iz i p c u jii u lioxoduuib My cpemy t e p H O J io p c k o u io h u kpaii6pioicue (ibidem, II. 4. 1929, 72— 101); — MMuep. Qpudpuxi Bapdapoca n a BciAkanckun u o a o b z u b h 6zAiapckuuib 3ejiu (ibidem, III. 2. 1930, 103— 149); — ila u a H u k o A a i i I u S i A i a p u iu 'b (ibidem, III. 4. 1930, 33—80); — J lB e u u c jn a n a B u d n u kpzciuonocHU oiwb IlAoadiiBh upe3z 1189 zod. (H3bHX[bo, X I —XII. 1931/32, 249-264). 0A andzpcku

,52) B>k. no-rope yKa3amirfs HeroBH cmnHeHUH; b * . ome: F p t > u k h h t t > n a d u u c u (ToaH M C 3a 1922/25, 381— 428).

£ 3 u k i B t u z p B 06z A i a p c k u i u $

15S) B mc. H anp.: C. n . JH *: a h

maiua

c t > 3 o b t >,

Typcku

d o k y M e n u iu

3a na-

(C 6 M H n p , X. 1894, 580—589); — H. T. F a j K a H O B i , T y p c k u mUiOHHUUu 3a HOBaula hu u c i u o p u n (CCBAkH, III. 1914,1—69 o t ; l ucm opun

o T n .); —

JI. A. H x M H e B i . M a iU e p u a A U 3 a u c u i o p u m u a hu i io d z u iy p e k o u io

I. 1905,59— 130;II. 1906,91—208); — Akuiz n a 3 a B t u f a n u e u lii. h. (ibidem , III 1911, 208—216); — Mauiep u a A U 3a M o n e t u n o u io d t A o bz TypHua (ibidem , III. 1911, 75— 207); — ¡Ipup o d c u iB O (M 3 b H H b o ,

32

K apA O B ckun

hocz

kzM z

TesAueuiz

B zupoca

3a

c u a x u u u lb

bz

o iu o M a n c k a u ia

d z p o tc a B a u u iy p c k u

Bzpxy iubxz (C6MHFIp, X X V . 1909, 1— 96 o t j .. o r n . ) ; — Typcku d i p ? K a B H u d o k y M e n u lu 3 a k z p d o K a A u u u c b (C 6 M H n p , X X II—X XIII. 1906/7, 1—71 o t j i . o m — H o k y M e n u i u 3 a u o 3 e M e A H a u ia c o d c u iB e H O c tu h (nC n, d o k y M e H u iu

nperjiefl'b

Ha ß x j i r a p c K a t a H cropHorpacfw H

69

CTopHHTa y H a c i c x paßoTMJiH Pacj). rio n o ß - b 154) h B. Mhk o b t > 155). M b . B e J i K O B i 156) e o Ô H a p o jiB a J ii CTynHH B i p x y apx e oJio rnflT a w H CTopunecKaTa reorpa(f>HH Ha H a m H T t 3eivin. T p ^ ö B a , HaS-ceTue, n a 6x,n,e c n o M e n a T i, M e K ^ y HeyMopHHrfe pa6oTHHii,H b i n o j i e î o Ha a p x e o jio r n jr r a h jj,peB H ara ô t J ir a p c K a HCTopHH Mex'bTi K. LU k o p n h j i -b157), k o h t o e n p e K ap a Jiî. noLXV IIl. 1908,468—474; apyro, 464—468); — Mciuopunecku upunocu 3a „boh H u ian uiM “ upu mypekama Boiicka oui ¡s 1374 i. dopu do 1839 i. c a . P. Xp. — do TaK3u,'.taiua (FlCn, XVI. 1906, 708—742); — Typckuiüè ôokyjieHLüu Ha PuACkun MOHaCiÜUpK (C0 Cf)HH 1910). — B. T O Â O p O B "b-X HH,H.ajIOBT>, H apodnu dBUMcenuH u m 3cuiaium oui a upedocBoôoduüieAHaiüa eüoxa cüopedt HOBOOiükpuiüu mypcku ocßunuaAnu dokyMenuiu (Coc(>hm 1929). 164) 3a ripoef). Pacfi. llo n o B t

b >k.

A jim C oc^ Y h, 149— 153.

155) B * .: M oiuAam a upu c. CyAuiam (ilouoBcko) (P oaH M C 1922—25 ro;i., 23—48); — CeAiaifHaiua JtoiuAa upu c. BaAÔynap a (H3bBA H , IV. 1926/27, 251—284); — M oiuahu nekpoüoAu oiü a Uonnancko u Temenencko (ibidem, VI. 1930/31, 153— 170); — Tpakuiicku ¡üuüz çfiuôyAu (ibidem, 171— 182); — flp iiH o n koM i uoipeôeHueiuo na MipuiBumb y cûiapuüïb iüpaku (M 3bHHbo, X I—XII. 1932, 136— 150); — ripeduciüopmecku ceAuw,a u naxodku sa BtA iapun (Cocf>HH 1933).

3a

158) O t t , Hero b>k.: Cüiapu ceAuu^a u ipaduiqa üo doAunaiua na p. Bum a (57 CocjjHa 1927); — A h m u h h u uaMeuinunu U3?> BnAiapun(ronHN\C 3a 1921, 198-216);- c x m o (ro a H M C 3a 1922-1925 r., 127-159); - JJ.Be hoBecüacuana (M3bBAM, II. 1923/4, 83—98); — Edna h o b a peüAuka oiiit cüiaiuysiiua na üommaiuusi caiUupt (ibidem, IV. 1926/7, 61—68); — H oB O O üX kpuuiu c ü ia p u H u (ibidem, V. 1928/29. 367—381); — H o b u m o iu a h u naxodku (ibidem, 13-55); — La basilique de l a mer à Me'ssemvrie et sa dénomination (L’art byzantin chez les Slaves, Paris 1Ç30, 75—79); — M o i u a h u ip o ô n u naxodku oulz JlyrsanAim (M3bBAM, VI. 1930/31, 1—44); — b io B O o m k p u ü ü u c ü ia p u H u (ibidem, 302—313); — HoB o o m k p u ü iu c ü ia p u H u U M O H e iüu (ibidem, VI. 1932/33, 402—425); — H tk O A k o kpeüociûu u cüiapu ceAuufa üo Cpidna Apàa (C 6 M u ih p k o b t> , 1—8 o t a o t o . ) ; — M o i u a h u ipoônu naxodku omn Bpt30Bo (M3bBAM, VIII. 1934, 1 — 17); — HoBoomkpuiuu cüiapuHu (ibidem, 447—466); — Cpeôzpem koAam oiüh c. Jlo B e m , Cm. 3aiopcko (ibidem, 18— 23); — CßeiuuAuuteiüo na 6o u Mumpa üpu c. Kpema (ibidem, 82—91); — Apxeojioimecku MaiïïepuaAu (roaHMC, VI. 1932/34, 61-97). B o o m k p u u iu p u M c k u BoeHHu d u ü A O M u oui/y

1S7) B * .: H b. C necka u uciiiopunecka nayka

to h h o b t,,

K ■LUkopüuAi u ôzAiapckaiüa apxeoAomV. 1933/34, 183—234). — 3a-

( B y z a n tin o s la v ic a ,

c jiy a c a B a a a c e c n o M e H a n ., b t , h p £ k h o c o ô e H H T Î h n c m ls K o r a qy,a,HOBaTn bt>3Ha a B T o p a , p a ô o T H r fe Ha P. I i e H O B i , H a n p .: ilpaom eiecm Bom o u üpae3ukz>uii n a ô iA ia p u ü i (11+212, Cocf)HH 1907). — Pycun u 3aBoeBaiueAH u u iï ciupejieyicu na cipôuiub (110, CotjjHH 1915). — Goten oder Bulgaren. Quellenkritische Untersuchung über die Geschichte der alten Skythen , n ie a n

'70

MBaHTi fly ih e B T j

nacTb o t t > jKHBOTa ch b i B^JirapHa. M3yMBaHHH B-bpxy ö^jirapcK ara hctophh e oÖHapoÄBajrb cjsluo h noKofiHHHT-b T. B a J i a c M e ß i > 158). C;smecTByBarb c x m o h%koh H3CJie,n,BaHHH m n yöJiH K auH M Ha MaTepnajin B-bpxy HOBata 6 -bJirapcKa MCTopHa159). r o J it M a T a

Thrakier und Makedonier (288, Leipzig 1915). —■Geschichte der Bulgaren und der anderen Südslaven von der römischen Eroberung der Balkanhal­ binsel an bis zum Ende des IX Jahrhunderts (XV + 272, Berlin u. Leipzig 1935), h ap. 158) H3Me>Kay HeroBHTt TpyaoBe b>k. Hanp.: JIokyMeMüu üo cpzöckoßzAiapckuiüt OMHOuieHun upe3Z 1830—1836 i. (H3bH;Xbo, I. 1905, 18—33); — Buoipatfnmecku u khuokobhu uepmuiiu mpxy r p. C. ilnpAuieBz u up. (CocJjhh 1897); — (PunancoBomo ii 0A0Mcenue na Oxpudckaüia apxueuuckouun u Heiinoiuoymuifoa/ceHue (Cocfmn 1908); — HaH-cmapaüia cAOBencka d^py/caBa na BaAkanckun üoa-obs upesz V II u V III b. u nem un eiunwiecku czciüaBz (Coff)im 1924); — Cmapo-uipakuHcku cBeüluAuw,a u ßoMcecmea m Me3eki, rAaBa flaneia, Madapa, IXapmuHa u dpyiade u üüxhomo 3Haienue (Coejwfl 1933); — KAUMeHUiz eüuckoüz cAOBincku u cjiywcöaiüa My üo cutapn cAoniiHcku üpeBodn ca edna laciüb ipziiku üapaAAeAem mekcüii (CocJjhh 1898); — BbAiapuüib upe3i uocAednumi deceüHoduiiiHUHu na öeceiüun Btkn (84, CoffjHH 1927). — BiAhm ku mpxy nemecuiBeHHaiua kyAüiypa na ciuapo-6zAiapckoiüo xancülBO u ocHOBanueiUo My aa Eepoüa (80, CocjbuH 1902). — AB T optT t e 6am> peaaKTop-b Ha cn. „MHHajio“ (roa. I. 1909/10; II. 1911/12; III. 1914); Taivn. csc nonticTeHH MHoro HeroBH c-raTHH. — B * . oui,e: ABiuo6 uoipa0 nu oeA exku na Cunecun, eüuckoiib b a I H u ü a u ri/ionduBt u jiuüipouoAuüii sa OdpuHö, Oxpuds u Ckoüue (23, Co(j)na 1934). — Tloxoö u iü i ua UoAcko-MadoKapckun kpaAz BAaducAaBi III. H u a a o . .. (24, Cona 1935). — T p iö ß a a a ce ynoMeHarh catmo HCTopOTecKHTfc H3CJieaßaHH5i Ha A. MuiupkoBZ ( b k . ßHoßHÖ^Horpa^CKH öejieKKH B-b: CßopHHKi. MmHpKOßi., V I I —X X ). Ka-ro H3c^easam > H.a PoaoncKaTa oß jiacrb bt> reorpatf)CKo, eTH0rpa({)CK0 h wcToptmecKO oTHomeHne e HyKHO aa ce cnoMeHe C t . H. LU ui u k o b t , ( b k . 3a H ero: Podoüa u Podoückaüia oöAaculb. ß a neciub na C ü . H. lU u u ik o B i 3a 70 ioöuhu oulb pow denueulo mv... [Cocfma IIjiobaHBT» 1935]; cneunaJiHO 117— 121). 159) B tp x y HOBaTa 6-bJirapcKa ncTopna, ocBem, hIskoh o tt, yKa3aHH r t no-rope yqeHH, ca nwcanH ome: C. P a a e B i , CmpoumeAuHrh na czBpem M hü BzAiapun. I. U apysamiäo na kn. AAekcandpa 1879—1886 (2-o 113A., CocJjhh 1911); II. PeieHmcOiBomo (Cocfwa 1911); — fl. T. C-rpaniHMHpOB-b, Mcüopun na Aupujickouio BZ3cuianue. /. ilpiduculopuii (fljiOBaHB'b 1907); II. FlpuioüioBAeHUH (1907); III. Bz3cülaHue u üeueAuiifa (1907). — A. T ouieBTi, BaAkauckuLui boühu. I. flpeducuiopun u üpm um i (Coc[h«i 1929); II. 5/18 okül. 1912 i. — 16129 ceüiü. 1913 iod. (njioBAHBT>-Cocf)Mfl 1931); — K. fl. K o K y x a p o B i , , HsulomuHiub Btupoct uBzAiapusi 1875—1890 (C o ^ m 1929); — H b . n a h a h o t o b i > , Pycko-wiiMckuiu-b oiaHomeHun u 6*Aiapckunuiz müpoch üpe3?> 1877 loduna (Corfxw 1934), h ap.

n p e r jie jv B

Ha ö i i i r a p c K a t a

71

HCTopHorpacjDHH

B i B iJ ir a p w a c x m e c T B y ß a r b caM O H tK O JiK o n e p noflH q e cK H H3JJ,aHHH, BT, KO H TO Ce n O M tC T B a T 'b HayMHH C T3 TH H n o H C T O p ilqecKH B i n p o c H . Ha m ,p B o jwfccTo T p ^ Ö B a A a ce n o c o w b ÍÍ3BecmuH na Mcuiopuveckoîüo ò-bo bs Cocßuxwo). H a H 3 y n a B a H e T o Ha a p x e o Jio rH H Ta h M C To p n a Ta na H a u iM T t 3emn e x n o c B e TeH H M3BeciüuH na BzAiapckoüio ApxeoAoimecko ò-bo, n o -c e T n e n p e o 6 p a 3 e H n b t, H3Becuiun na SzAiapckiui ApxeoAOimecku M h aüuiüyüii>161). M H O JK e cTB O MaTepwaJiH e x o Ö H a p o A B a H H b t, T oduuiHuk-b na HapodmH My 3eit ss Cocßun™2), bt, roduuiHukh na Hapoduauia ôuôAuoüleka u My3eu ss IIaobòubt,163), bt. roduiunukh Ha hapodnama BuôAuoüieka s s Cocfhin16i) , b t, Ü 3 B e c íu u ji na HapodHua Emnoipacßcku My3eü ss Co^íts165). Á K a a e M H H Ta Ha H a y K H Tl> H3fl,aBa Cuucanue Ha BzAiapckauia AkadeMun Ha Haykuurè (n c T o p .-(j)M J i. k jio h t,) h Còopuuks na BòAia cka'.aa AkadeMUit na íiaykuLüi166). H a ynH M HCTopHM ecKH M3CJie,o,BaHHH c i f l 'i . p x a h roduuiHukh na Cocßüuckun ynuBepcuulems, H3flaBan'b o r b m c t o pHKO-c{)HJIOJIOrHqeCKHH, lOpHflHqeCKHH M ÖOrOCJIOBCKHfl (jbaKyJIT e T H 167) . Ba>KHH HCTopHMecKH Te K C TO B e e x H3ji;afl;eHH b t, p e ^ H u a t a

16°) 3 a n e pH oaa 1901—1937 r o a . ex h 3 jiì3 jih kh. I —XV. B * . b t, kh. X. 1930,177—180, CT.aT.p>KaHHeTO na nipBHTÌ, aeBeTb KHHrH. B t, h ìk o h o t t , khh>kk h tI, e noMiscTeHa 6H6jiHorpa(j}HH Ha HCTopnHecKaTa KHHMCHHHa 3a ct,o tB e TH H Tt TOÄHHH.

T. re p ac u M O B ò , y k c u a u ie A b k zM * M3b. n a I— VII, 1910—1920 iod. u ktMz MSB. na B u m . ApxeoA. MHCüiuüiyuii, Hi. 1— VII, 1921—1933 iod. (C otfiH M 1934). T o M O B e IX (1935) h X p * a n , aK T O B e ffe H a IV M e ^ A y H a p o A e m , B n3aH T0Ji0>KKH K O H rp e c ib b t . Cohh (ce n T e M B p H Ìi 1934). B x b c ì k h t o m i, e x 161) 3 a c x A t.p > K a H n e T O b>k.

B s a i . Apx. M-bo,

A aaeH H B e c ™

u i.

h oueH K H 3 a KHHrH, K aK T o h Ô H Ô JiH o rp acjK K H yi ,EI,yHijeBT>

72

ß-bAiapcku ciüapuHu (npn AKaßeMnaTa Ha HayKHT'fe)168), K aiao m bt> Y HüBepcuüiemcka ouÖAuoweka (npw J],i>p>KaBHna YuMBepcnT e n ,)1119). rionyjiapHH HCTopimecKH CTaTiin ce CbÄ'bpKaT'b

bi.

BiAiapcka ucüiopmecka 6u6jiuomeka110). H3fla^eHH c x H-feKOJiKO cöopHHKa c'f> noBCMe h j i h n 0 -MaJiK0 HCTopw :ecKH xapaicrep-b171). MHHHCTepcTBOTo Ha Hapo,n,HaTa ripocB tT a m jia s a MamepuaAu, 3 a u3yHBane yneÖHomo ò ìa o bz BuAiapua172), a B'bJirapcKnaT'b ApxeojiorHHecKH MHCTMTyrb — Monumenta Artis Bulgariae 178) h MamepuaAu 3a ucmopiiHüta na ipadh C o $un17i). HapoÄHHHTi. ApxeojiorHHecKH My3efi Hs^aßa MamepuaAu 3a apxeoAoimecka kapula na BnAiapun175) , MaKe,o;oHCKHari. HayqeHi. MHCTHTyn> H3Äaßa cn. Makedoncku üpeiAedz, b i KoeTo ce noiwfecTBarB HCTOpHHeCKH CTaTHH176). Bt> ßwirapcKaTa Hayraa KHH>KHHHa He cxmecTByßa hhk3kbo cbMHHeHHe no najieorpatjwa, ÄnnJioMaTHKa n xpoHOJiorna177). 168) 3 a peaHuaTa „Bi.JirapcKH CTapHHH“ b>k.: Ouuc s na m dam nuia

na BiAiAkH, 180. 169) Bt> „yHHBepciiTeTcik paöoTHJiH s t oßjracTbTa Ha 6i>jirapcKaTa HCTopHorpa npoef». B. H. 3 . u a T a p C K H h ripocf). FI. H h k o b t . , M3Ji-fe3JiH cx MeTupM roÄHUiHHHM, no qeTHpH khhph BctKa.

m ) B *.

H a n p .:

J lo a e n

a JloBHancko. reorpacficKO, HCTopnqecKO n

KyjiTypH O onncaHHe (kh. I — VI, CocJjhsi 1929 n c ji.) . — K a 3 a H A z k n s z m uHaAoüio u dnen (I—III, CocJjhsi 1912— 1923— 1928.), u a p.

172) O n > Ta3H peanua c x H3Jii>3./iM aoeera aeßeT® KHnrn. 173) Bt> Ta3H peaHua tomt> III e KHHraTa Ha npocf». B. O « .i o b i ,

MuHuamropuCui na jioudonckoüio enaniemie na q. H buhö Ajiekcandpa, (CocfiHsi 1934), a tomt> IV — KroiraTa Ha K p . M u h t c b i ,

ripecM Bckaiua

kepcuiuka (Coc|)hh 1936). 174) KHHraTa Ha npocf). B. 4> u ji o b t>, Cocßuiickaüia wpkßa c b . reopiu (Co(})hh 1933), e ceaiwaTa b t . Ta3H peanua. 175) O tt. T33H peaHua aoeera c x H3aaaeHH 7 KHwrH. 176) B i. nocjieaHHH 6poii H3 M ü p , X. 3—4.1937, e aaaen o d>ai>p;KaHHero Ha bchmkh aoeera H3Jit3JiH öpoeße. 377) C i. xpoHOJiorna ce e 3aHHMaBajn> npoc}). B. H. 3 j i a T a p c K n TpyaoBe, H a n p .: M m o .au a u c x özAiapuüii c b o s Aiüioöpoenue (CnBAKH, I. 1911,1—92); — BoAiapckoe AiulociucAeHie (M3ßtcTiH 0 Ta. pycc. H3. h c ji o b . rieTepö. Ak. H., XV II. 1912, k h . 2, 28—59); — K* mz> Biüpoca 3a ßöAiapckoüio Atiuoßpoenue (CnBAKH, X. 1915, 1—23); ome ibidem, X X V II. 1923, 132—182; — Die bulgarische Zeitrechnung (Journal d e la societe finno-ougrienne, XL. 1. 1924, 1—7); — Mciäopun na 6 z a i . Bi.

H iK O JiK O c b o h

flperaeÄ'b Ha 6T.JirapcKaTa HCTopnorpaqjjHH

73

ripoyneHH est caMo HaMHpamHTt ce y H act cjiaBHHCKw pxKon n cn 178). CacinecTByBarb h ^ ko -uko 6 n6jinorpak. ome 602—608, noanpaßeHaTa KaJimwaHOBa rpaiwoTa; — b*. ome: n. M yT a qf) Mh e B i», Khmz ucuiopunüia na JieceMßpuuckutiib Manacuiupu (C6BH3jiaT., 163—183), 3a Tpn noanpaßeHH rpaMOTH Ha rptuKH e3mcB. — MoraTTi aa ce nocoHart ome : Jl. M h j i b t h m i — fl. A r y p a , Bisbotcku

oöta edno naytHO U xiüyBaH te ss Pomzhuh (CôMHIIp, IX. 1893, 161—210); cp. ibidem, 211—390; — Jl. M n jie T H < n ., H o ß ii BAaxo-önAiapcku ipaMoüiu ouiz Bp aiu o ß i (COMHÜp, XIII. 1896,3—152; cp. ome ibidem, X V I— XVII. 1900, 496 —504); — idem, Kt,m í ipa.MOiuuui'b oüiz Bpaiuoßckaiüa cöupka (ibidem, XXV. 1909, 1—48 o m OTn.); — C. C. B o ö l e s t , Uapb-Cpau,uMupoBoiuo uucMO do BpaiiiOBHHU (M3bMJIbo, IV. 1915 71—78); — idem, 3 a Hikou üleioôu u dam iiu cuopedz bnaxoözAiapckuuiii xpiicoByAU (C6BH3jiaT., 25—33); — B. MßaHOBa, Op-bxonckuíiün M onacuiupí u Heioßuülb ipaMomu (M3bMHbo, X I—XII. 1931 -32, 84— 118). — cp. exmo A. fl. C t o h j i o b i , , BeAeoKku üo koMuuAanuaiüa na oiudaßatiun xpucoßyAs na Macina KciauMana /, dadem na 3 oipacßckun jion-p s (1192 i ) ( J a g i c — Festschrift,

Berlin 1908, 81-96). m ) B>k. B. U,OHeBTj, O U u n na px.koüucuïwh u duapoueiauinumi) knuiu na H ap. öuÖAjka bz Cocßun (Cocina 1910); — i d e m , CAUBnncku pxkoüucu u cuiapouenauiiiu knuiu na H ap. 6u 6A/ka sa I Iaobòub* (Cotona 1920); — i d e m , CAaBíiHckumh pxikouucu bu ótAiapckaüia Akadejiun (C6BAkH, VI. 1916, 1—85); — E. C n p 0 C T p a H 0 BT>, Oüucn na px.koüucuüi'é So ôuÔAUoüiekaüia upu PuAckun Jionacuiupö (CoqfjHH 1902); i d e m , O uiico na p x k o ü u cu iM b& ôuôAuoiüekaüia upu cb. Cunodz na óoAiapckauia u,zpkaa Bü Cocßun (Co(f)HH 1900); — M. Jl. M ajieeBT ,, Oüucu na HedyxoBHULU-b knuiu o íu í BuduHckauia ôuôAuoûieka na ricunanm oiAy Ocmmhi, ata (CôMHTIp, III.

1890, 405 -409). ire) B>k.: A. T e o a o p o B "t-B a ji a h t>, BvAiapcku knuioüuc* 3a culo loduHu 1806—1905 (Co(f>na 1909). — H ík o h aoöaBKH h onpaBKH TOBa

c^MHHeHHe e HanpaBHjii, H. H a h o b t> bt> CGMHFIp, XXVI. 1912,1 - 54, otaorn.; CöBAkH, III. 1914, 1—50, OTa. ora.; i b i d e m ,

XVII. 1925, 1-70,

o tä. oto. IViHOMceHCT bo ueHHH yKa3aHHH H3T. HywaaTa JiHTepaTypa ex aaaem o n , H. B. M h x o b x , BuôAuoipacficku u3moihuu, u 3a ucüiopunma na Typuun u B íA iap u n , 1 (119; Cocina 1914), II (133; 1924), III (VIII + 166; 1928), IV (XIV+223; 1934). — C x im ^n » aBTopt e n3,T,a;n> : HaceAe-

nueíuo na Typuun u BzA iapua upes* X V III u X IX b. BuÔAUoipacficko — cíüataucüiuiecku lUCAeÒBaHUH, I (CôBAkH, IV. 1915: XVIII+483); II (XIV+382, CocfïHH 1924); III (X III+ 486: Co({)hh 1929); IV (XIV+557, Coc¡)hh 1935). UÍJiiism. Tpyaii CT>aT>p>Ka yKa3aHHe 3a 3050 ct3thh « KHHrw Ha MyJKan

74

H B a m , üyH qeBT >

4)hmckhhtt> apxeojiorwqecKM My3ei e H3Äajn. e,n,HHT> BO,n,aMi 3 a naseHHTt bt> Hero cTapHHH.1S0) Bt, 6'bJirapcKaTa KHH)KHHHa OTflaBHa cs; npaßeHH onHTH 3a xyfloxecTBeHa pa3paöoTKa Ha erobern H 3i po ä h o t o MMHajio. I lp e 3 i nocjieÄHHTis rouHHH HamaTa khhxhhh8 e npeTpynaHa ct> TuopÖH ott> noÄ oSeH i xapaKTepx, h o , KaTo ce H3KJiioqaTT> CaMO HtKOJIKO, BCH4KM OCTaHaJIH CX 6e3i> BCtKaKBa XyflOJKeCTBeHa M HCTOpHqeCKa CTOMHOCTb181).

MBaHn Jlymeüh

e3HUH. CneuHajiHH 6H6jiHorpa h jio b t ,, B u ö a u o ip a 0 iiH So apxeoAom siiüa n a B zA ia p u n (T o ä H M C 3a 1922— 1925 r., 613— 649); — i d e m , D ie E rfo rs c h u n g d e r a ltb ulg arisc he n

K u n st seit 1914 (Archiv f.

slavische Philol., VIII. 1931, 131 sgg.); — B. M h k o b t . , H3Bopu. 3a uciüopuH uia h leoipacßuHtüa n a Hauiuüi-b ipadoBe u ceA.a (Coc[)hm 1935). Mho-

McecTBO o6mn yKa3aHHH c b a t p ^ a cTaTHHTa Ha A. TeoÄopoBT. -Ba aaHT. , K nuioüucH unU ib tüpydz y özAiapuüvb (ToäCY, II. 1905— 1906, 142 —208); — b * . om e:

B. n o r o p e j i o B ' L ,

Oüucz> n a

c uia p uiüe

üe w iüaH U

özA iap cku

k n u m (1802— 1877) (CocfH-m 1923). — T. A. H j i i > h h c k h h , O ü u u ic u c ü e M a m m e c k o k KupuAAO-Mecßodbenckon öuöA uoipacßuu («scanne Ha Bxjir. Ak. Ha HayKHT-b, C o # m 1934). — M. rionpy>KeHKO-CT. P o m 3 h c k h , B uö a uo ip a $ c k u

iipeiAedh

na

cAaßRHckuui-b kupuA cku

u3tüoHHimu 3 a yicunoiua u

deiiH ocüibuia n a K u puA a u M e m o d un (CocfiHH 1935). 3 a HCTopHHTa Ha e3Hik.: B. UoHeB'b, M riB opun n a öoA iapckuh e su ki, I, II (Co;f>n!.i 1919, 1934).

— St. M l a d e n o v , Geschichte der bulgarischen Sprache (X1V+351, Berlin — L e ip zig 1929). 18°) Bote.: Bodam na H apodm n My3eü a z Coißux (C o ^ caHH c x

CTapHHH o t t , n e T b r i OTÄ-fejia:

HOB'fiKOBeH'L, HyMH3MaTH4eHT, 1S1)

h

cb.

hh

1923); onn-

a H T H ie m .,

e p ta -

xy,o.o>KecTBem,.

3acjiy>KaBaTC> a a

mh h o b t., Heiendama na

n p e f lH C T o p H ie m .,

ce c n o M e H a n . caM O T B o p Ö H T i Ha C t . 3 a r o p -

Cocfiun h H em

üocAedem-denb roeuodem.

Kopekmypna öeAeoKka. CraTHHTa e 3aBT>puieHa n p e 3 t c jie Ä i TOBa BpeM TpyaoBe ne

cjk

m.

aHyapHH 1937

yKa3aHH.

t o ä -, h

oßHapojiBaHHTls

SITNI P R I L O Z I JO S O CITANJU POVALJSKOGA NATPISA Qosp. V. C. osvrnuo se u ovom Casopisu (1935, str. 559) na moju radnju „Benediktinska opatija u Povljima na otoku B raiu“, te je primijetio, da se moje iitanje h m e ,m h , na povaljskom natpisu, teiko moze prihvatiti, jer je van nase epigrafske tradicije. Misli da je svakako bolje h m e i u m 'k , koje je gotovo formula u takvim slucajevima. Htio bih da obrazlozim moje iitanje, ali prije nego prijedem na stvar, donosim Sitavi natpis, da se jasnije vidi, o iemu je rije£. Navadam ga po citanju gosp. V. Coroviéa iz njegova struinoga Clanka o povaljskom natpisu (Juznoslovenski filolog 1921, str. 124). • b 3 [* ] [ m c h ] c T P T \ IM e [H É iV \ z]p d A O H •fc

[c z ]3 A d )f X

ra

pd4,i

i

«»"fe k^ a

[ 8] - -

K pd Td

[ko]

[ mec ] t x i i i k

I U P K E ......................

H p K Til C T d r © 32

HOdNd • KHE

KpÉMXKO BKrtO/KH CÉ K’IilT H

[ mc^ c t z h i k x

tu .

i Ad

3tM rte 8 n

H .............[ k ]0 M Z H & ,

Dva su me razloga sklonila, da iza druge rijeci iitam h a \e «wh: otuceni prostor i poietak slova, koji ulazi u taj prostor. 1. — Otuieni prostor ne dopu§ta ha\ éiuìuz. Ako naime izmjerimo duzine slova n, e, m i a, ito se u prvom retku natpisa jasno citaju po jedan put, pa te duzine zbrojimo, dobit cerno (20mm + 15mm + 40mm + 20mm) skupa 95 mm. Osim toga bi bio morao klesar da ostavi izmedu pojedinih slova neki razmak. Kad tu ne bi bio upotrebio manji razmak, nego je to u£inio medu ostalim slovima prvoga retka, onda bi bio udaljio slovo od slova barem za 6mm. Jer od jedanaest razmaka, koji se u tom retku dadu taSno izmjeriti, devet ih je od 6mm, jedan od 20 mm (izmedu ¡5 i i) i jedan od 10 mm (izmedu a i o). Zbrojivsi sada 95 mm potrebitih za sama slova m e .m x i 24 mm za cetiri razmaka dobijemo duzinu od 119mm. Otuceni pak prostor, brojeci od pocetka slovnoga poteza iza slova e u rijeii h m e do poietka slova p u rijeii pìa®»^, dug je samo 76 mm. Da je dakle kle­ sar htio urezati heavjs slovima jednake veliiine i u jednakim razma-

76

C h t h h

,3 2 c •5 , 2

g £

n p n j i o 3 H

cima kao i druga susjedna slova, zadnje bi mu slovo a bilo palo tacno na d u rije£i pdA©irfc. Nego mogao je klesar, bas tu iznimno, da upotrebi najkraca slova. Ova cetiri slova, 11, f, a i i x, najkraca su u zbijenom trecem desnom retku. Takvim bislovimabio ispunio klesar (15 mm + 13 mm + 32 mm + 16 mm) skupa 76 mm ili taino otuceni prostor, ali bi mu manjkalo jos mjesta za ietiri razmaka izmedu slova. A nevjerovatna je ova pretpostavka, osim radi cinjenice, da klesar nije zbijao tekst ni ispred ni iza istuSenoga prostora, i radi toga, Sto bi vidljivi poietni potez prvoga slova zahtijevao neobiino nagnuto i neobiino dugo giovo ii. Klesar je mogao ovdje smjestiti ha\(méa\x jedino, da je tu rijei stegao kraticom. Ali nad osnovom ove rijeci ne vidi se nikakvog pokratnog znaka, kako se to jasno zapaza na drugim stegnutim rijecima. Docetak pak nas klesar nije nigdje pokradivao. 2. — Jos jedan razlog vojuje za lekciju h a u a v h . Iza h m e , u udaljenosti od jednoga redovitoga slovnog razmaka, jasno se vidi pocetak novoga slova. On pocinje odozdo kosim potezom, nagnut 65°, prema gore i dopire do preko polovice visine, gdje ga je prekinuo udarac cekica. Takvim potezom moze da pocne jedino slovo a\ (osim x i a ) . Utvrdivsi dakle ovdje a\ morao sam dodati iza njega jedan vokal, pak sam izabrao h , jer jedino taj odgovara smislu, a opet dopro ispunja prazninu. Dodao sam otisak natpisa, da £ italac moze pregledati omjerduzina.

I. Ostojic

S i t n i

p r i l o z i

77

O HRVATSKOM KNEZU ILJKU Prof. F. Siáic u svojoj Povijesti Hrvata u vrijeme narodtiih vladara donosi ovoliko o knezu Iljku: „Po smrti Domagojevoj, a u doba rata s Nijemcima, preuze knezevsku stolicu zacijelo sin njegov I l j k o (876-878), mozda zajedno s bradom, sto bi bilo najstarije svjedocanstvo o zadruznoj vladavini u Hrvatskoj. Ali Domagojevi se sinovi ne odrzase, jer ih doskora protjera s vizantijskom pomoci sin kneza Trpimira Z d e s l a v (878-879) koji se vratio iz Carigrada, gdje je priznao vrhovnu vlast Vasilijevu i bio zacijelo caru mnogo podudniji od Domagojevi da.“1) To je sve o Iljku kao vladaocu, ali prof. Si§ic govori o njemu i nesto ranije u prikazivanju vlade kneza Domagoja: „Rat koji je tada buknuo izmedu Dalmatinskih Hrvata i Karlmana vodio se po moru i po kopnu. Na moru se ratovaio uz istarsku obalu, koja je tada vec bila dio Karlmanove drzave, jer Hrvati pod vodstvom kneza l l j k a , zacijelo suvladara i sina Domagojeva, navaliSe na podetku 876 na primorske varosi Umag, Sipar, Novigrad i Rovinj, dakle na znatan dio istarske obale u duljini od kakih pedesetak kilometara. Na taj glas, a zabrinut za Gradez, pozuri se u smislu franadko-mletaikih ugovora (od 840) duzd Urso Particijak s trideset lada [stri u pomoc, naSto se Hrvati potudeni povuku natrag. Kako je za te vojne umr’o knez Domagoj, obnovi mir i prijateljstvo s Venecijom njegov nasljednik, zar Iljko, a to znazi da se tada radilo o formalnom medunarodnom ratu, a ne o gusarskom pljadkanju, na Sto nas upucuje dinjenica, sto su vojne operacije i vodila oba vladara.“ 2) U napomeni uz navedeni tekst objasnjava Sisid izvore po kojima je doSao do svojih zakljucaka: „ I v a n D a k o n 122-123: Eo tempore....... Sclavorum pessime gentes et Dalmacianorum Istrensem provinciam depredare ceperunt“ ¡ D a n d o l o , ut . zv. maloj Chron. ven. ( R a d k i , Doc. 366): „Eo tempore Illicus Sclavoniae princeps contra pacis federa veniens civitates marítimas Istriae damnis et derobationibus flagellavi“, dakle su Hrvati pod knezom Iljkom zapoceli rat; bududi da je tek poslije toga, ali iste godine 876. umr’o knez Domagoj Sclavorum pessimus dux, moze mu Iljko samo da bude suvladar, a kao takav zacijelo i sin, jer se malo docnije (878) govori o tom, kako je knez Zdeslav iz Hrvatske filios Domogor(!) exilio trusit (Ivan Dakon 125). Podatak svoj. u „maloj kronici“, crpao je Dandolo iz nekoga danas nani nepoznata vrela, o cijoj vjerodostojnosti nema razloga da sumnjamo. Up. o tom mjestu S i m o n s f e l d , Andreas Dandolo und seine Geschichtswerke. Miinchen 1876, 50-53.“ ]) F. S i s i c, Povijest Hrvata a vrijeme narodnih vladara (1925) 360 2) Ib. 356.

78

C h THH

npHJI03H

Kod ranijih istoriòara nalazimo sasvim drugu sliku. Vjekoslav Klaié3) ne zove Domagojevog naslednika lljko vec I n o s l a v , koji je po njemu bio najstariji sin kneza Domagoja. Tade Smiiik la s4) ne zna, ili boìje redi nije hteo da zna, ni za jednog ni za drugog. Po njemu odmah iza Domagoja dolazi na presto Zdeslav koji niJe dozvolio Domagojevim sinovima da naslede svoga oca. Sime Ljubid medutim navodi imena trojice naslednika Domagojevih: „Demogoja (sic) nasliediSe sinovi koje mletacki lietopisci zovii I l l u c u s , B o n u s i I n i k u s . Ovi su i u napried ratovali sa Mlecani, i na Istru Sesto napadali i tu njeke gradove prisvojili; no po Dandulu duzd Ursus jih je toboze potukao i prisilio na izruíenje tih gradova i pliena zarobljenoga, i na savezni mir. Za kratko su vladali Demogojevi sinovi. Vec trece godine stiera jih sa otieva priestola pomocju iztocnoga Cara Vasilie Se d e si a v, Trpimirova roda.“5) Tu je lljko rasclanjen u dva sina kneza Domagoja, Iluka i Inika. Pomenuéemo jos kako je na celo to pitanje gledao Lucius, prvi kriticni istrazivaíac hrvatske proSlosti. U listi hrvatskih knezeva on navodi pre Zdeslava Unusklava, Diodura, Domagoja i Inika (840. Un u s c i av u s et Diodurus; Dominicus vel Demogoy et l n i c u s ) , a u tekstu belezi sledece: U n u s c l a v u m quoque, et Diudurum Sclavorum Principes Annales Danduli memorant; ejusdem Tradonici tempore (836. usque 864.). Dominicum, vel Demogoy, et I n i cu m Principes Sclavorum tempore Ursi Participatii Due. Ven. eorumdem Historici referunt (ab 864 usque 881); Ideo hos Duces Croatorum circa eadem tempora fuisse, divisioneinque tunc inter Croatos secutam dicendum est cum Porphirogenito. Sebesclavo enim, ejectis filiis Demogoy, successisse etc.6) Lucius je, kako se cini, smatrao da su Unusklav — to je Kiaicev Inoslav — i Inik dva razliiita lica. Ne slazu se dakle najistaknutiji pretstavnici hrvatske istoriske nauke ni u pitanju imena Zdeslavljevog prethodnika, jos manje u prikazivanju njegove kratke vladavine; a svi su medutim raspolagali istim izvorima. Znaii da podloga na kojoj pocivaju 3) I (1899) 60.

Poviest Hrvata od najstariiih vremerm do svrSetka X IX stoljeca

') Povjest hrvatska I (1882) 191. 5) Pregled hrvatske poviesti 15. #) De regno Dalmatiae et Croatiae (ed. 1748) 57, 58. Pored navedenih varijanata imena kneza Iljka sr. jos i Vjesnik hrv. arh. drustva N. S. XIII 90 gde se pominje Domagoj cum Inico fratre seu B i l i c o . Beleska potice iz jednog kataloga hrvatskih vladara sastavljenog u 18 veku. Sr. F. S i s i c, O hrvatskoj kraljici Margareti 50 (Prestampano iz casopisa Dubrovnik I, 1929).

S i t n i

p r i l o z i

79

izlaganja o knezu lljku ni je takve prirode da namede svima iste zakljuëke i da ostavlja otvorena vrata domisljanjima. Mi demo ovde ukazati na mogucnost da je knez Iljko fantastica liinost, nastala usled vrlo ranog nerazumevanja teksta gde se on toboze prvi put sporn inj e. Sve nase znanje o samome iljku potice iz dve beleske koje je H. Simonsfeld objavio 1876 g. u svojoj iscrpnoj studiji o Andriji Dandolu kao istoriiaru.7) Odatle ih je Raëki preneo u svoja Documenta.8) Evo kako one glase: A Illico Sclavorum princeps ad depopulationem terrarum maritimarum Istriae potenter advenit, contra quem dux (Ursus Baduario) personaliter exiens victoriam habuit, et terris expoliatis damna restituii.

B Eo tempore Yllicus Sclavoniae princeps contra pacis federa veniens civitates maritimas Istriae damnis et derobationibus flagellavit; propter quod dux adversus eum in manu forti personaliter exiens victoriam consecutus est, terrarumque, per ipsum Yllicum occupatarum in­ debite, atque spoliorum restitutionem obtinuit cum triumpho.!l)

Na prvi pogled naSi tekstovi ne daju utisak da se iz njih moze sa mnogo verovatnoce izvesli da knez Iljko nije nikada ni postojao. Nadamo se ipak da nas trud nece biti sasvim uzaludan i da ce nasi razlozi opravdati odluku da iznesemo svoje r) H e n r y S i m o n s f e l d ,

Andreas Dandolo und seine Geschichts­

werke (1876) 50. 8) Str. 366. Pre pojave Simonsfeldovog dela znalo se za IIjka iz raznih mletaíkih hronika u koje je vest o njemu presla iz Dandola. Sr. i sledecu napomenu. 9) Codex Ambrosianus Dandolovih Anala ima na odgovarajucem mestu sa strane sledecu belesku: Hoc tempore Illicus-banus Princeps Sclavoniae contra pacis foedera veniens, civitates Istriae marítimas damnis et derobationibus flagellavit; propter quod Ursus cum manu forti perso­ naliter adversus eum exiens, est victoriam consequutus, terrarumque per ipsum Illicum occupatarum indebite atque spoliorum restitutionem obtinuit cum triumpho. M u r a t o r i , Scriptores rerum Italicarum XII 187. To je, osim zanimljivog umetka reci b a n u s, doslovno prepisano, sa nesto izmenjenim redom reci, iz recenzije B. — Cod. Ambros, pisao je krajem 16 veka neki Pinelli ( S i m o n s f e l d o. c. 26), ali marginalne beleske su kasnije. Sr. H. K r e t s c h m a y r, Geschichte von Venedig II (1920) 537.

80

C hthh

n p h ji o 3 h

napomene po tome pitanju, ma da smo i sami svesni da ovini ono nece biti i konacno skinuto s dnevnog reda. Biée ipak od koristi da se skrene paznja na njega vec i radi toga Sto ce se i drugi njime zainteresovati i mozda doprineti da se dode do pravilnog relenja. Razlozi, zbog kojih nam se knez Iljko cini vrlo sumnjiv kao istoriskO lice, bili bi sledecfi : I. Samo ime Yllicus — Illico ni je inaie nigde poznato u srednjeni veku, niti kod Hrvata, niti kod ostalih Slovena. Jos manje moze biti govora o naSem srednjevekovnom obliku toga imena: oblik lljko je potpuno proizvoljna moderna tvorevina.10) II. Sa lijkom kao naslednikom kneza Domagoja imamo i hronoloske teskoce. Dogadaj opisan u gornjim dvema belelkama poznat nam je mnogo iscrpnije po slededem, vrlo pouzdanom, opisu Ivana Dakona: „Lodovicus pius imperator tunc Veronae obiit... Circa hec tempora Sarraceni advenientes Gradensem urbem capere conati sunt... Eo tempore domnus Ursus dux Johannem filium suum in dignitate sibi consortem fecit. Tunc Sclavorum pessime gentes et Dalmacianorum Ystriensem provinciam depredare ceperunt: quatuor videlicet urbes ibidem devastaverunt, id est: Umacus, Civitas Nova, Sipiares atque Ruinius. Deinde nunciatum est domno Urso duci, quod Gradensem ad urbem vellent transire; cum triginta navibus ad predictam civitatem venit. Inde pertransiens Istriam, audacter super eosdem Sclavos inruens, in tantum eosdem cede prostravit, ut nemo illorum evadens patriam valuit reverti. Quoniam hisdem princeps celitus victoriam consecutus, Sclavos, quos in hoc certamine ceperat, liberos dimisit, ecclesiarumque res, quae sublatae in praelibata provincia fuerant, restituii; sicque triumphali cum gloria palatium rediit. Et propter hoc fedus, quod inter Sclavos et Veneticos olim fuerat, disruptum est“.11) U vreme toga napada na zapadnu obalu Istre vladao je u Hrvatskoj knez Domagoj. I. Dakon sasvim jasno kazuie da je on umro posle sukoba sa Mlecanima i da je posle njegove smrti obnovljen naruseni mir: „Dehinc mortuo Domogoi, Sclavorum pessimo duce, domnus Ursus dux et Johannes suus filius cum Sclavis pacem et concordiam iniit. Tamen adversus Narrentanos, cum quibus iurgium habebat exercitum misit“.12) Da bi otklonio to hronolosko poklapanje pomena kneza Iljka u tekstovima nayedenim pod A i B sa vladavinom kneza Domagoja, prof. Sisic je morao pribedi slozenoj pretpostavci da je Iljko bio sin kneza 10) Kod S m i c i k l a s a u Cod. dipi, nema nigde takvog ili bar slicnog im ena; nem a ga ni u drugim zbornicim a za nasu srednjevekovnu istoriju. n ) R a c k i, Documenta 365. is) Ib. 366.

S i t n i

81

p r i l o z i

Domagoja i kao takav njegov savladar, te je prema tome mogao biti Sclavorum princeps jos za zivota svoga oca. Nije razume se iskljudeno da je tako mogio biti; za sada je to ipak samo pretpostavka. Isto vredi i za tvrdnju da je jedan od Domagojevih sinova, koje je Zdeslav bio proterao uskoro po odevoj smrti, bio upravo Iljko. Ivan Dakon ne spominje ni jednog po imenu. I Radki je osetio pomenutu hronoloSku nezgodu. Stoga je Iljka — on se sluzi oblikom Inko — proglasio za kneza Neretljana: „Ja drzim — piSe on — da i Ljudislav, koj se ved sliedece god. 840 zarati s Mlecani i potuce jih, za tim Inko, koj oko 875 navali na mletadku Istru, bijahu takoder neretvanski knezovi, posto u ono vrieme hrvatski knezovi bijahu redeni Mislav, Trpimirov predSastnik, i Domogoj“ 13). Ni ovo re§enje ne iini nam se osobito srecnim. Dakon dovoljno jasno svedodi da su u pitanju Domagojevi Sloveni, — dakle Hrvati. III. Po Simonsfeldu obe navedene beleSke o Iljku potidu od duzda Andrije Dandola, ne iz njegovih poznatih Anala, — tamo on prepridava I. Dakona — ved iz tzv. „male hronike“ od koje bi postojale dve recenzije: kraca (A) i duza (B). Za prvu je izvan sumnje da potide od Dandola. Simonsfeld misli da je i drugu (B) pisao udeni duzd, ali i sam priznaje da to nije ni iz daleka dokazano. Narodito smeta jedno mesto gde se Andrija Dandolo izricito spominje kao ,,nas sadanji duzd“. Da bi se odrzala i recenzija B kao Dandolovo deio, bilo je potrebno proglasiti to mesto za glosu i Simonsfeld je bio spreman da ga zrtvuje14). Ali Walter Lenel, toliko zasluzan za prouda« ) Rad 56, 84. O. c 47: Ist diese Stelle [..casa Dandulo... de qua est noster dux, 14) qui hodie est dominus Andreas Dandulo] ächt, das heisst, stand sie wir­ klich schon so im Original — und sie fehlt in keiner der drei citirten Handschriften —, dann kann schwerlich ein Zweifel sein, dass Andreas Dandolo der Verfasser dieser Recension B nicht ist; denn dies ist die Sprache eines Untergebenen und nicht die eines Herrschers. Aber könnte man nicht auf den Gedanken kommen, dass jene Worte von e i n e m S c h r e i b e r zur Zeit der Regierung Dandolo’s z u g e s e t z t worden seien? — Ib. 53: Beide Recensionen aber, A wie B, sind vor den Annalen entstanden, für welche Dandolo — in seiner Stellung als Doge — natürlich ein viel besseres und reicheres Material benutzen konnte. Dieser Annahme kann man nun allerdings jene eine Stelle „de qua etc.“ entgegen halten und, solange nicht der positive Beweis gebracht wird, dass jene Worte wirklich interpolirt sind, nicht ohne guten Grund die Recension B Dan­ dolo absprechen. Dann muss man B für eine Kompilation aus Dandolo’s Zeit halten, in welcher die Recension A — und zwar die ältere Fassung des Cod. Barberinus — sowie andere Quellen, insbesondere Canale, durch­ einander gemengt und verarbeitet sind. Jugosl. istor. casopis

6

82

Cmthh n p n j i o 3M

vanje ranije mletaike istorije, najodlucnije odrice A. Dandolu autorstvo recenzije B Na jednom mestu naziva on ovu „eine noch ungedruckte, angeblich unter Dándolos Ducat entstandene Chronik,“ a u napomeni dodaje: „Es ist die von Simonsfeld sogenannte Recensión B. Dándolos. Seinen Bemerkungen über ihr Verhältnis zu der kleinen Chronik und zu den Annalen Dán­ dolos kann ich nicht durchweg zustimmen. Ich bezweifle namen­ tlich, dass B von Dandolo herrührt15). Doch ist hier nicht der Ort, das im einzelnen zu begründen“ 16). Nije nam poznato da li je Lenel negde obrazlozio svoju tvrdnju, za koju je, kako se iz navedenog vidi, imao ved razradenu argumentaciju i nije je tek onako nabacio. Recenzija B, prema tome, vrlo verovatno ne potife od samog Dandola ved od nekog nepoznatog preradivaia, svakako njegovog savremenika. A to je za naSe dalje razlaganje od izvanrednog znafaja, jer tu lezi, kako izgleda, kljui za resavanje sudbine kneza Iljka. Odmah pada u oci, £im se uporede tekstovi recenzija A i B, da u prvoj stoji I l l i c o , Sclavorum princeps, dok druga ima Y 11 i c u s, Sclavoniae princeps. Nesumnjivo je dakle da je pisac recenzije B mislio da zna ime tog slovenskog kneza; ali odakle i na koji nacin? Ñama se i ini da je Yllicus recenzije B postalo od Illico recenzije A, koje moze biti i obican prilog i l l i c o , a ne ime slovenskog kneza. Preradivac Dandolove male hronike bi prema tome u nerazumevanju od adverba nacinio ime i dao mu odgovarajuéi latinski oblik Yllicus. To ne bi bilo nikakvo £udo, ako obe recenzije ne poticu od Dandola. Teze bi bilo medutim pretpostaviti da je sam Dandolo illico iz zaborava preinacio u Yllicus. U svakom slucaju prvobitni tekst na kome poiiva nase znanje o knezu Iljku jeste jedino recenzija A Dan­ dolove male hronike; recenzija B i sve docnije vesti sa njegovim deformisanim imenom svode se u krajnjoj liniji na ovu. Ona je prema tome jedino merodavna za na§e izvodenje o imenu i istoricnosti kneza Iljka. Varijante Yllicus, Unusclavus etc. potiiu sve bez razlike od Illico recenzije A. Ta vest dakle i taj oblik imena jedino dolaze u obzir za naSe raspravljanje. Prilog illico srece se dosta cesto u Analima duzda Andrije Dandola. Prelistavajudi ih mi smo ispisali sledece primere: I. Iste dux i l l i c o filium suum sibi aequivocum Constantinopolim delegavit. II............quo i l l i c o accersito per ducem. 15) Kursiv je nas. 16) W. L e n e l , Die Entstehung der Vorherrschaft Venedigs an der Adria, mit Beiträgen zur Verfassungsgeschichte (1897) 99.

Sitni

83

p rilo z i

III. Et i l l i c o moriens Eudochia coniunx cum filiis impe­ ravi, quae postea Romano Diogeni nupsit, et hic imperium tenuit. IV. Dux i l l i c o cum stolo potenter egressus, cum Normannis secus Durachium bellum iniit. V. I I l i co Nicolaus Michael ducis natus electione Arbensium et ducis approbatione eorum factus est comes. VI. Dux i l l i c o X X X galeis armatis Jadram properat. VII. Superveniunt i l l i c o XX naves Venetorum. Vili. . . . et i l l i c o sui ducatus anno decimo septimo, die XXVII Martii ad Deum transvolavit. IX. Dux i l l i c o Petrum filium suum cum sex galeis obviam imperatori usque Ravennani mittens... X. . . . et i l l i c o ecclesiae Beati Marci et suarum mansionum possessionem Veneti adepti. XI. Hac i l l i c o Veronenses qui .. . XII. Jadrenses i l l i c o patria exules Venetos navigantes non modicum infestabant. XIII. Dux i l l i c o Rogerium Mauroceno Auserensem comitem. . . . mittit. XIV. Dux i l l i c o Johannem Teupolo eius filium cum appa­ rata illue mittit. XV. . . . et de adventu stoli Januensium in Tyro i l l i c o eis innotuit. XVI. Et i l l i c o Justinopolitani admoniti ab invasione secedunt. XVII. Et i l l i c o paratis navigiis, Venetiae maritimae portus violant17). Izvesni od navedenih primera — pod I, III, IV, VI, IX, XIII, XIV — takvi su da bi se mime du§e mogio uzeti da je illico liino ime, pod uslovom razume se da se ne obaziremo na kontekst; a to je upravo i sluiaj sa beleSkom recenzije A, koja je na zalost do sada poznata sama za sebe, bez onoga Sto joj prethodi. Kada smo veci osudeni da je pretresamo ovakvu kakva je pred nama, ukazaefemo jos na jednu pojedinost, ne sasvim bez znaiaja za postavljene probleme, posto nam je i duznost da ukazemo na sve moguénosti koje proizlaze iz postavljene pretpostavke da je illico prilog a ne ime hrvatskoga kneza. Pisac recenzije B, shvativsi illico kao licno ime i davSi mu prikladniji latinski oblik Yllicus — ukazali smo veé na tu znaiajnu razliku, koja nas je i uputila na istrazivanja u ovom praveu — osetio je da mu za poietak recenice nesto nedostaje, naime vremenska oznaka, iscezla pretvaranjem adverba illico 1J) M u r a t o r i XII 201, 214,246,248, 290,292, 293, 296, 303, 314, 316, 321, 334, 357, 366, 375, 395. 6*

8 4

C H T H H| n ] p H J1 0 3 H

u imenicu, te je morao sa svoje strane dodati eo t e m p o r e , kojim je beleSka opet dobila nekakvo hronolosko obelezje. Najzad treba imati na umu i to da i kod Dakona — a ako je naSa pretpostavka ispravna onda je on osnovni i jedini izvor za beleSku o napadu na istarske gradove — prikazivanje hrvatskog prepada na Istru poiinje recima: T u n c Sclavorum pessime gentes. . . . Prema tome imali bismo pri preradivanju teksta sledecu transformaciju: tunc > illico > eo tempore. Najzad, neobiíno je i to da duzd Dandolo, ako je znao ime vode napadaia na Istru kada je pisao malu hroniku recensije A i ako je ova kao Sto se uzima samo prethodna radnja za glavno deio — Anale, nije to uneo u ove, ved tamo prepriiava Ivana Dakona.18) Logiino bi bilo, dakle izvesti zakljuiak da se i u recenziji A ne pominje slovenski knez po imenu, — kada veé postoji moguinost i takve interpretaci je teksta. Jedina bi nezgoda bila Sto se u recenziji A spominje kao voda ñapada Sclavorum princeps, dok kod Dakona i u Analima nema pomena da je sam knez Slovena predvodio ekspediciju na zapadnu obalu Istre. Ali treba imati na umu i to da sve vesti kod Dandola o Juznim Slovenima, izuzev jedne sasvim neznatne, potiiu iz nama poznatih izvora: iz hronike Ivana Dakona, Popa Dukljaninia i Tome Arhidakona.19) Ona sa pomenom imena kneza lljka iinila bi, posmatrana i s te strane izuzetak, u toliko cudnovatiji Sto bi se moralo pretpostaviti da se sam Dandolo odrekao tog izvora kada je pisao svoje glavno deio. Najprirodnije reSenje, Sini nam se, bilo bi u pretpostavci da je Dandolo resumirajuéi Ivana Da­ kona, u zelji da bude Sto kradi — jer recenzija A trebalo je nesumnjivo da mu posluzi samo kao neka vrsta potsetnika pri pisanju Anala — uìinio omaSku i mesto Sclavorum pessime gentes stavio Sclavorum princeps; tako je i pisac recenzije B, prosirujuci recenziju A, napisao Sclavoniae princeps. Te razlike mogie bi se uostalom pripisati i teznji da se izvor koji se ispisuje ne prenosi baS od reii do reii. 18) M u r a t o r i X I I 186: Quia Sciavi cum navibus venientes Umagum, Ciparum, Aemoniam et Rubinum urbes Istriae depopulaverant, Dux propterea cum X X X navibus exiens, cum Sclavis bellum peregit, et victoriam obtinuit, et non ingratus ablata Ecclesiis Istricis restituii et propter foedus, quod cum Sclavis habebat, omnes captivos libere dimisit. Tamen Sciavi reputantes se offensos, foedus irritum habuerant, quod mortuo Domogoi renovatum est, non inclusis Narentanis Venetorum maximis aemulis, contra quos Dux exercitum m isil I sam Dandolo dakle uzima, prema I. Dakonu, da je napad na zapadnu obalu Istre izvrsen za vlade kneza Domagoja. 19) S r .R a ¿ k i, Documenta, passim; S i m o n s f e l d o.c.126; LUmunfc, rìoiia HykJbanuna (1928) 55.

Jleüioauc

S i t n i

p r i l o z i

85

Postoje dakle sledeéi ozbiljniji „osnovi podozrenja“ protiv kneza Iljka kao istoriske licnosti : a) Ime potpuno nepoznato u srednjevekovnim izvozima; b) HronoloSko poklapanje vremena u koje se on stavlja sa vladavinom kneza Domagoja, uklanjano hipotezama; c) „Recenzija B“ male hronike ne potice iz pera duzda Andrije Dandola; d) Sani Dandolo u Analima, svom glavnom delu, ne spominje kneza Iljka; e) Ivan Dakon, najstariji i najopSirniji izvor za napad Slovena na istarske gradove, ne zna nista o Iljku; a A. Dandolo je za odnose Venecije prema Slovenima imao njega pred sobom ; f) Mogudnost da se Illico „recenzije A“ male hronike A. Dandola svede na obi£an adverb i l l i c o , dime se uklanjaju protivurecnosti izmedu tekstova koji nesumnjivo potiiu od A. Dandola. Konaina odluka o tome da li je knez Iljko „fantom-iovek“ — kako bi rekao Ilarion Ruvarac — , koga treba brisati iz spiska hrvatskih vladara IX stoleéa, ne moze se ipak joS doneti. Potrebno je raSiistiti jos izvesne stvari, pre svega pregledati sve rukopise „recenzija A i B“ i utvrditi nesumnjivo njihov uzajamni odnos. Dotle mora Iljko ostati sub iudice. *

PoSto je vec rukopis bio predai uredniStvu JlC-a, naiSll smo u novom izdanju Muratorija na jednu napomenu izdavaia dela „Le vite dei dogi“ od Marina Sanuda, koja skoro potpuno uklanja nase rezerve uiinjene zbog nepoznavanja rukopisa „male hronike“ Andrije Dandola. Sanudo je na osnovu nje u opisu zivota duzda Ursa Parteciaka uneo i sledeée: „Ancora, el ditto — duzd— andoe contra Illico principe di Schiavonia et have victoria, et volendo far paxe, ditto principe li convene render tutta la spexa fata in l’armada“.20) Giovanni Monticolo je propratio ovaj tekst slededom beleskom: „La notizia deriva con errata interpretazione dell’ avverbio „i 11 i c o “ dalla cronaca breve di Andrea Dandolo21) (Cod. Barberini XXXII, 125 a cc. 15 B e 16A) donde è passata rei „Chron. Marc. Lat. X, 137“ a c. 13 A e da questa nel „Chron. lust“.22) a c. 27 B; in altra forma e modo è data dal Trevisan23) (c. 27 A). La notizia è data 20) Rerum ¡talicarum Scriptores. Racolta degli storici italiani dal cin­ quecento al millecinquecento ordinata da L. A. M u r a t o r i (1900) XXII, parte IV 119. 21) O rukopisima „male hronike“ A. Dandola sr. S i m o n s f e l d o. c. 39 idd. a) Chronicon lustiniani, napisana za vlade duzda G. Dolfina (1356— 1361). K r e t s c h m a y r o. c. II 539. ^ Prvobitni deo dopire do 1367 godine; pripisuje se N i k o 1i T r ev i s a n u (+ 1369). K r e t s c h m a y r o. c. II 540.

86

C h t h h

n p n j i 0 3 n

anche dalle cronache „Museo Civico di Venezia, cod. Correr 1499“,24) a c. 8 A, di Enrico Dandolo25) (c. 15 B), „Marc. It. VII, 2061“ (c. 8 B), „Marc. It. VII, 788“ (c. 11 B), „Marc. Za­ netti, It. 18“ (c. 60 B), „Marc. It. VII, 2034“ (c. 120 A— B), di Giorgio Dolfin26) (c. 51 A), di Pietro Dolfin27) (pp. 105 e 106) che tutti raccontano il fatto quasi nel medesimo modo; e del Contarmi28) (c. 64 A). Il Sanudo ha riferito l’avvenimento più compendiosamente. Il passo della cronaca del Dandolo nel cit. cod. Barberini è il seguente: „ i l l i c o Sclavorum princeps ad depopulationem terrarum maritimarum Istrie potenter advenit; contra quem dux personaliter exiens victoriam habuit et terris expoliatis damna restituii, pax vero inter Venetos et Sclavos ob hoc dirupta fuit“. Il cod. Marciano Lat. X, 296 della stessa cro­ naca non dà in questo passo (c. 6 A) che varianti ortografiche“. Vrednost ove Montikolove beleske u toliko je veca za reSavanje pitanja egzistencije kneza Iljka sto je ucinjena iskljuSivo na osnovu rukopisa. Izdavaiu nije uopSte bilo poznato sta se kod nas o Iljku pisalo, niti se on starao o posledicama koje povlaii za sobom njegova konstatacija. Posle nje, medutim, u vezi sa naSim izvodenjem sa sasvim drugim argumentima, jedva moze biti sumnje da knezu Iljku nema vise mesta u istoriji. O njemu bi se jo§ mogio samo pisati kao o jednoj zanimljivoj zabludi koja se odrzavala skoro punih §est vekova.

Mihailo J. Dinic

KAD JE UBIJEN CAR MURAT? Pod ovim naslovom objavio je u XV i XVI knjizi Glasnika Skopskog nauinog drustva str. 45— 51 pokojni profesor St. Stanojevic znatan ilanak, u kojern je na temelju detaljnog proucavanja krScanskih i turskih izvora o Kosovskom boju kusao rijeSiti staro zamrseno pitanje, kad je poginuo car Murat na Kosovu: prije, za vrijeme ili po svrSetku toga boja? U izvatku svoga ilanka na str. 50— 51 autor misli, da se s razlogom moze pretpostaviti, da je car Murat ubijen „za vrijeme napredovanja srpske vojske“, to jest u prvoj fazi boja: Proucavajuc'i turske izvore 21) Kretschmayr o. c. II 541. 2®) E n r i c o D a n d o l o , savremenik Trevisanov, pisac jedne hronike koja dopire do 1373 g. K r e t s c h m a y r o. c. II 541. 26) Ib. 542. » ) Ib. 542. ^

Ib. 543.

Sitni prilozi

87

Stanojevid se posluzio mojom studijom Turski izvori o Kosovskom boju (skrac. TI, Glasnik Skop. naud. dr. XIV 59— 98), koju je pritom vrlo povoljno ocijenio. Po poznatom svjedodansvu Halkokondile znarro, da se ved u drugoj poiovini XV vijeka iskazi Turaka i Grka o momentu ubijstva Muratova nijesu slagali i da su Turci vec onda pripovijedali, da je njihov pokojni padisah poginuo nakon pobjednoga boja. Grci pak, usuprot Turcima, tvrdili su, da je Murat poginuo prije boja ili pak za vrijeme samoga boja. IznesavSi ta svjedocanstva svojih turskih suvremenika o vremenu ubijstva cara Murata, jamadno je Halkokondila reprodukovao usmena pricanja, koja je bio duo na razliditim mjestima.1) Ako pak ta usmena pripovijedanja turska iz druge polovice XV v. isporedimo s pismenim svjedodanstvima najstarijih turskih historika o Kosovskom boju, na ime Ahmedije, Urudza bin Adila, Sukrullaha, a i ASikpaSazadeta, vidimo, da upravo nijedan od njih otvoreno ne kaze, da bi Murat bio ubijen poslije svrgenoga boja. Prvi je to udinio tek Nesrija, zaneseni musloman didaktik prve íetvrti XVI stoljeda, koji mozda bas iz reakcije na taj spor Grka i Turaka ne samo izrijekom tvrdi, da je Murat poginuo poslije pobjede nad nevjernima, nego razvija cijelu sliku njegova umorstva, koje se dogodilo pri njegovu objahivanju krvavoga mejdana.2) Premda su ti turski opisi Sehitske smrti Gazi Murat-hana bili ved viSe puta proudavani od raznih novijih historika, cini nam se potrebno, radi jasnosti daljeg izlaganja, ogledati, jos jednom, potanko i kriticki, kako tu veliku, ali tamnu epizodu razboja Kosovskoga crtaju najstariji turski Ijetopisci XIV i XV stoljeda. I Od spomenute detvorice najstarijih analista turskih, jedini Urudz bin Adii catib iz Jedrene navodi opáirno i s detaljima sav tok Kosovskog boja.3) Ispodetka on opisuje priprave Muratove za pohod protiv Lazara i daje, dosta kriticki, broj turske vojske, koji ocjenjuje na 50—60.000 ljudi. Usuprot drugim turskim piscima on ne pretjerava na hiperbolidki iiadin broja krscanske vojske. Zatim Urudz pokazuje razmjestaj turskih odreda i dlanova carske kuce na razbojistu i opisuje suvremeno oruzje, kojim se bio boj. Nakon toga opisuje zestinu boja i pobjedu islamskih gazija, koji su se otisnuli u potjeru za nevjrrnicima ostaviv§i padi§aha sama ') Isporedi TI, — 66. 2) Bibliothèque Nat. Paris, Suppl. ture 153 f. 80b. L e u n c l a v i u s 301. B e h r n a u e r-B r 1i c 70 i 88.

3) TI, 64-66.

88

C h t h m

n p n J i o 3 H

na razbojistu. Slijedi opis umorstva Muratova i kasno kajanje onih, koji su neoprezno ostavili bili padiSaha sama bez zaltite. Daje se popis uleme i aziza (derviSa sufija), koji su pratili vojsku i bili prisutni na bojiStu u tom kobnom dasu, kad je vojska ostala bez vrhovnoga zapovjednika. Vijede begova, kraj satora padiSahova i njihova odluka u korist Bajazita, da ga postave na mjesto odevo. Smrtna osuda mlademu sahovu sinu Jakub-Celebiji, kojega begovi varkom zovu na ratno vijede iz redova njegove vojske, gdje je^bio pod zaStitom svojih vojnika siguran. Begovi ubijaju Jakub-Celebiju. Zatim, tek po smrti mladega carevida, begovi proglaSuju Bajazita padiSahom. Poslije toga zametne se nov velik boj snevjernima. Turci zarobe Lazara i njegova sina. Bajazit ih osudi na smrt i dade pogubiti. Konadna pobjeda islamskih junaka nad krscanskom vojskom i bogat plijen. Povratak vojske u Jedrenu i postavljanje Bajazita padiSahom u prijestolnici. Tako eto opisuje Kosovski boj Urudz. U tom opisu pada u odi nastojanje piSdevo, da svu odgovornost za smaknuce JakubCelebije svali na begove, da su odluku o tome stvorili i izvrsili zapovjednici vojske bez udestvovanja starijega careva sina, kojega tek kasnije proglasuju padiSahom.4) Ako pomnjivo isporedimo ovo Urudzevo pripovijedanje s prikazom boja na Kosovu u Ahmedije i Sukrullaha, vidjecemo, da se ova dvojica u bitnosti s njim potpuno slazu. Razlika je samo u tome, Sto Urudz kaze, da je Murat ostao na bojiStu sam samcat, dok Ahmedija govori, da je padiSah ostao ,,sa nekoliko slugu“ (qui), a Sukrullah, da ,,gazi-Sah osta sa nekoliko lica odredenih za njegovu licnu zaStitu“ (hosedija). Ubijstvom Muratovim i Ahmedija i Sukrullah zavrsuju svoj opis Kosovskog boja, presutjevSi sve, Sto se dogodilo poslije umorstva padiSahova, medu ostalim i umorstvo carevica Jakub-Celebije, moze biti baS radi toga, da ne moraju govoriti o tom bratoubijstvu Bajazitovu. OpisavSi smrt Muratovu, Ahmedija ukratko zavrsava svoj spjev rijedma: „Na njegovo mjesto sjede sultan Bajazit“. Istu mudru lakonicnost pazi i Sukrullah, koji k umorstvu Muratovu nadovezuje jedinu redenicu, ali i u njoj zna naglasiti volju pokojnog padiSaha o svom nasljedniku, to jest da je Ba­ jazit, toboze, po odredbi odevoj zakonito uzaSao na prijesto: „Prijesto gospodstva nad pobjedonosnim vojnicima ostavi (Murat-han) Bajazit-begu“. Mozemo li dakle poslije isporedenja s 4) Koliko je bratoumorstvo Bajazitovo jos u pocetku XVI stolieca, dakle jos za obraiuna Selimova sa svojom bracom, bilo mucina stvar za Turke, mozemo suditi po Ijetopisu Bezimenog dervisa, koji je prihvativsì Urudzev opis umorstva Jakub-Celebije, nastojao na svaku ruku jos vecma retusirati i onako oprezan izvjestaj catiba. TI, 71.

Sitniprilozi

89

Urudzem i analize opisa Ahmedije i Sukrullaha koji su hotimice, iz nekih razloga, sutnjom mimoisli ciitav niz dogadaja, izvesti iz njihova kazivanja jednostavni zakljuiak, da je Murat poginuo tek po svrSetku cijelog boja? Mislim da nikako ne mozemo. Koji su pak bili ti razlozi, koji su prisilili Ahmediju i Sukrullaha presutjeti cijelu zadnju fazu Kosovskog boja? Il Ogledacemo sada i ono §to o Kosovskom boju pripovijeda starac derviS od osamdeset i §est godina Ahmed AsikpaSa-zade. Navodeéi moj prijevod AlikpaSa-zadetova opisa Kosovskog boja, prof. Stanojevic se oprezno ogradio od onog mjesta mog prijevoda, gdje se govori, kako su u poietku boja Srbi razbili lijevo krilo tursko, i da je sam radi jasnoce dodao u zagradi rijei ,,na§a“. Evo kako prof. Stanojevic razlaze svoju sumnju : „Po Asikpasicu je centrom turske vojske komandovao sam Murat, desnim krilom Bajazit, a levim Jakub. Sa srpske strane prema Jakubu (dakle srpskim desnim krilom) komandovao je sam knez Lazar. Asikpasic kaze, da ,,na toj strani vojska bude razbijena“. G. Olesnicki je dodao ispred „vojska“ : nasa, t.j. turska. Ja ne znam zasto i na osnovu iega je g. O. dodao ono „nasa“, i time istakao, kao da je po Asikpasicevu prikazu tursko levo krilo pretrpelo poraz, i da je u tome momentu Murat ubijen“. „Ako za taku konstataciju nema u turskom tekstu opravdanog raz­ loga, pre bi se i sa vise razloga, na osnovu onoga, sto je pre i posle Asikpasic ispricao, mogio pretpostaviti, da je Asikpasic hteo reci, da je na toj strani, na krilu, kojim je komandovao Jakub, srpska, a ne turska vojska razbijena, jer neposredno pred tim on prica, da „s desne ruke Ba­ jazit han, a s leve Jakub Ìelebija ucinise dobar boj“, a posle opisa Muratova ubistva kaze: „Strana Jakuba Celebije razbi nevernika“. Prema tome je verovatnije, ako se tome ne protivi sam tekst, pretpostaviti, da je po Asikpasicu srpsko desno krilo razbijeno, pa da je u tom momentu Milos, za koga je ovde re£eno, da se napravio prebeglica, uspeo da dode do Murata i da ga ubije.“ Ako bi se ipak pokazalo i utvrdilo, da Asikpasic zaista priia, kao sto misli g. O., da je u pofietku bitke srpsko desno krilo razbilo vojsku, kojom je komandovao Jakub, to bi bio vrlo vazan fakt, koji bi potvrdivao moje misljenje, da je Murat ubijen u pocetku bitke, u momentu kad je srpska vojska napredovala. Ali ja, iz navedenih razloga, ne mogu Asikpasicevo pricanje navesti kao dokaz, koji bi potvrdivao moju hipotezu“. (str. 46-47).

Doticno mjesto u mom prijevodu AsikpaSidi glasi ovako: „Neverni, cim videse pravovernu vojsku, odmah uperise svoja koplja i udarise (na pravoverne). S desne strane stajao je Bajazit han a s lijeve

90

C hthh

npnji03n

Jakub Celebija. Gazije povikase veliíanje bozje: „Alahu ekber“ i takoder jurisase nevernima u susret. Boj je isao do pola vremena izmedu dva namaza. S desne ruke Bajezit han, a s lijeve Jakub Celebija u£inise dobar dzenk (boj). Laz bese na strani Jakuba Celebije i na toj strani vojska [nasa] bude razbijena. Medutim, s ove strane (pokaza se) jedan nevjernik, po imenu Bilis Kobila. Pruzivsi koplje donjim krajem u vis, s kapom u ruci, pode pravo k hanu. Gazije zakríise mu put. On govori: Uklonite se, dodoh celivati ruku i dodoh takoder javiti dobar glas: Laza sa sinom uhvatise, eno onde vode ih“. (To) reíe i gazije prestase smetati mu. On u jedan tren stize do hana, obrnu koplje, probode hana. Brzo nad hanom postavise sator. Bajazit bjese prisutan. Postavise ga pod sandzakom. Strana Jakuba Ce­ lebije, kazu, kako samarazbi nevjernika. Dodose (k Jakub Celebiji) i rekose: „Dodi, zove te tvoj otac!“ Tek sto dode, s njim postupise kao s njegovim ocem. Dopremise Laza s njegovim sinom. 1 njih dovedose u stanje, koje im prilikovase. Te noci dogodise se u vojsci smutnje. No cim nastupi jutro, (vojnici) primise Bajazita (za padisaha).“ (Glasnik XIV 77).

Ova opreznost profesora Stanojevica bi!a je sasvim suviSna. Po primitku otiska njegova clanka, ja sam mu posebnim pismom razlozio tacnost moga prijevoda. Evo kako stoji sti m prijevodom: 1. A§ikpasa-zade u svom opisu ne navodi nego razmestaj turske vojske: ,,S desne strane, kaze on, stajao je Bajazit-han, a slijeve Jakub-Celebija“, J zatim nastavlja: „S desne ruke Baja­ zit-han, a s lijeve Jakub-Celebija ucinise dobar dzenk“. Dalje: „Laz bjese na strani Jakuba Celebije i na toj strani vojska bude razbijena“. Razumije se dakle na Jakubovoj strani, to jest na svom lijevom krilu bili su Turci razbijeni. Kad bi Asikpasa-zade govorio ovdje o porazu hrigcanske vojske, on bi je najprije oznaiio epitetom dafirska (nevjernicka) ili drugim neprijaznim atributom, a i zatim ne bio tako malorjek u opisu turske pobjede. 2. Veznik i (arapski ve) u posljednjoj recenici oznaiuje u ovom sluiaju uzrocnu i konsekutivnu vezu. U prijevodu bi se to mogio dopuniti jos ovako: Laz bjese na strani Jakuba i radi toga je na toj strani [turska] vojska bila razbijena. 3. Izraz turski ,,eju dzenk etmek“ zna£i „dobro se biti, junacki se boriti“. Premda se dakle Jakub-Celebija dobro bio, ipak je bio porazen, jer je protiv sebe imao glavnog zapovjednika neprijateljske vojske. 4. Recenicu u slijededoj alineji : „Strana Jakub-Celebije, kako kazu, sama razbi nevjernika“, dodao je Asikpasa-zade zato, da bi razjasnio, kako su begovi mogli pozvati Jakub-Celebiju, da ostavi svoju vojsku i da dode k svom ocu, ako je njegova

Sitni

prilozi

yi

vojska prije bila razbijena i nalazila se u kriticnom polozaju.5) To znafi: medutim, dok je Murat bio ubijen, dok su se sabrali begovi i arizi i vijecali o izboru novog padisaha, strana JakubCelebije pribrala se od poraza toliko, da je iznova sama mogia udariti na nevjernike i ovaj put ih razbiti. Moze biti, da je baS taj boj Jakubov za vrijeme vijedanja i izbora novog padiSaha bio uzrok, da su prisutni begovi tako brzo i odluino izabrali Bajezita, jer su begovi Jakub-Celebijine vojske bili odsutni i zauzeti prikupljanjem svoje vojske i novim bojem. Profesor Stanojevié prihvatio je ovakvo moje razlaganje i javio mi pismom od 30 IV 1937, u kojemu medu ostalim pise: „...Hvala vam mnogo na vaSem ljubaznom pismu, kojim ste me ubedili u tainost svojih pogleda“. ASikpa§a-zade dakle u svom Tarihu jasno pripovijeda, da je Murat bio ubijen poslije prve faze boja u iasu, kad je desno krilo srpsko pod knezom Lazarom razbilo lijevo krilo tursko pod Jakub-Celebijom, Sto potpuno potvrduje hipotezu pokojnog prof. Stanojevica, izlozenu u spomenutom ilanku prije nego je prof. Stanojevic ispravno razumio i prihvatio pripovijedanje Asikpagicevo. Ako isporedimo Asikapagida sa Urudzem, Ahmedijom i Sukrullahom, onda moramo zakljuciti da je car Murat prema svim najstarijim vrelima turskim ubijen bio nakon prvog dijela boja. Ispoietka je desno krilo srpsko razbilo lijevo krilo tursko. Malo zatim, centar turske vojske, u kojemu se nalazio sam Murat, razbio je centar krsdanske vojske i poSeo ga zestoko proganjati. Sve hasecije Muratove i najbliza okolina njegova otisla je u potjeru i Gazi Murat-han, kako kaze Uruclz, „osta na mejdan sam jedan“, ili pak, kako govore Ahmedija, Sukrullah i ASikpagazade, „osta sa nekoliko sluga“ iekajudi povratak svoje vojske. Kritiòkim detaljnim ispitivanjem svih najstarijih turskih historika nasli smo, da nijedan od njih ne tvrdi, da bi^se ubijstvo Muratovo dogodilo bilo po svrsetku cijelog boja. Sto se tiie desnoga krila turskoga pod Bajazitom, o njemu su oskudni podaci u tim najstarijim turskim kronikama. Jedini AsikpaSazade kaze, da se u poéetku boja Bajazit dobro borio. Valja uzeti da se lijevo krilo kr§canske vojske najdulje drzalo u borbi protiv Turaka i da je tek poslije smrti Muratove i izbora Bajazitova za padiSaha i na tom krilu bila zapecac'ena i svrsena sudbina Lazareve vojske. 5) Za ovaj kritiini polozaj na fronti Jakubovoj znao je i anonimni dervis jedrenski, koji u svojem opisu stavlja u usta begovima, koji su bili pozvali Jakuba-Celebiju, slijedecu izreku: „Dodi, moramo se s tobom svjetovati, i kolikogod bilo kod tebe posla, nama je potrebno vidjeti sta ti mislis i kakve imas osnove.“

92

C m THH

n p H J I 0 3 H

III Tesko je, gotovo nemoguce, psihiikom analizom naci ili barem pretpostaviti prave uzroke ili namjere, iz kojih bi pravovjerni historik Urudz mogao bio mijenjati ili krivotvoriti historijske detalje Kosovskoga boja, a napose okolnosti umorstva svoga padisaha Murat-hana. Jer u svom pripovijedanju on baca pred potomcima tes>ku optuzbu na sve hasecije, koji ostavise padisaha na bojiStu sama samcata. S druge strane dosta je zamrSena stvar kritiiki ustanoviti, iz kojih je razloga bio uklonjen iz historiografije turske izvjestaj Urudzev i balena u narod nova versija o pogibiji padisahovoj tek poslije cijelog boja i potpunog poraza srpske vojske, prikaz, koji se kosi ne samo s Urudzem nego, kako sada znamo, i s ostalom trojicom najstarijih ljetopisaca turskih. Vec u prvoj nasoj studiji o Kosovskom boju (TI, str. 72) govorili smo natanko o tom, koliko je silovita, neslavna i jadna srnrt pravovjernog padisaha od ruke prezrenog nevjernika, koji se posluzio neopreznoSdu hasecija, bila tezak udarac za vjersku svijest svakog muslomana, iinjenica, s kojom se nije mogao pomiriti njegov religiozni i narodni ponos. Pravovjerni historici morali su na sve mile nacine ublazivati dojam te katastrofe. Mozemo lako sebi predstaviti, kako je osobito nesnosno i uvredljivo bilo Turcima iuti od krscana, da bi Murat-han neslavno bio poginuo prije pocetka boja, to jest prije nego je usao u slavodobitni boj i kao gazija stekao zaslugu pobjede nad nevjernicim a.u) To je jam aíno bio poticaj i uzrok kasnijega mudrovanja turskih historika. Ali u historijskom prikazivanju velike kosovske drame ima, kako smo vidjeli, jo§ drugih zamrsenih i tamnih momenata. Na temelju Urudzeva opisa, prema kojemu je Murat poginuo bez svjedoka, moramo konstatovati, da o samoj smrti padisa­ hovoj, o licnosti ubojice, njegovim motivima i namjerama, kao i o svim drugim detaljima toga cina iz pocetka vec nitko od Turaka nista nije znao. DomiSljanju narodne maste bilo je radi toga otvoieno polje. S druge pak strane ne mozemo sumnjati, da je novi padisah Bajazit Jildirim imao mnogo licnih neprijatelja. Njegova borba za prijesto, cini se, zapoSela se upravo jos 6) Koliko je pitanje o momentu umorstva Muratova i u nase vrijeme neugodno i tesko muslomanima, moze se na pr. vidjeti po dvama vehementnim cilancima K a s i m a G u j i c a u Jutarnjem Listu 21 Vll 1935 i Hrvatskoj Reviji br. 9, 1935, u kojima je ogorceno napao ne samo Urudza za njegov opis umorstva Muratova za vrijeme samog boja, nego i mene, koji sam se usudio pretpostaviti, da je izvjestaj Urudza bin Adila o Ko­ sovskom boju realniji i ispravniji od drugih.

Sitni prilozi

93

nekoliko godina prije (g. 787 = 1385—86), kad je umorstvom bio odstranjen njegov stariji brat Savdzibeg.7) Sada, poslije dolaska Bajazitova na prijesto, tajanstvena smrt njegova oca i novo bratoubijstvo uzbudilo je bez suninje duhove i dalo obilnu gradu njegovim neprijateljima. Mozemo lako zamisliti, kakvi su tada raznovrsni glasovi kolali po narodu o smrti gasi Murat-hana. U takvim okolnostima dobiva osobito znaierije odluina tvrdnja Ahmedijina o poginulom Muratu: „Doista on je bio pobjednik gazija, a kad primi mucenicku smrt, posta neosporno i sehit za vjeru“.

Ovi prilozi „doista“ i neosporno“ vrlo su znaiajni, oni tako rekaväi kategoricki pobijaju protivna mnijenja i pokazuju, da su ta ipak postojala. Zanimljivo je da je i Sukrullah u svom persijskom Behdzet at-Tevarihu (Ljupkost historija), pisanom pedeset ili §ezdeset godina iza Ahmedije, na§ao za potrebno unijeti i u svoj opis Kosovskog boja spomenuti bejt Ahmedijin, koji je preveo na persijski jezik : „Posto bjese d o i s t a pobjednik u borbi s nevjernima za vjeru, to je

bez ikakve sumnje postao i mucenik za nju.“

Cinjenica, da je Bajazit pogubio novoga suparnika, svoga mladega brata Jakub-Celebiju, bila je dakle takoder vrlo muSna za savjest njegovih podanika. Vidjeli smo, kako Ahmedija i Sukrullah prosto izostavljaju smaknude Jakub-begovo u svom opisu Kosovskog boja. Isti Urudz, nezavisan duh, sasvim poriie, da bi u pogibiji Jakub-begovoj Bajazit imao bio dijela. Bajazit je bio prvi od kuce Otmanovida, koji je poceo ubijati bracu^suparnike za oiinski prijesto8). Vjerolomno ubijstvo Jakub-Celebije po svjedoianstvu A§ikpa§idevu izazvalo je odmah poslije pobjede Kosovske u samoj vojsci, koja se jo§ nalazila u neprijateljskoj zemlji, uzrujanost i smutnje. Pobunila se jamacno vojska iz oblasti Karasi-eli u Anadolu9), sandzaka Jakubbegova, koja je sa svojim gospodarom dosla bila na tu evropsku vojnicu. Begovi, suborci i pristage Jakubove, bojali su se valjda odmazde Bajazitove. Sama iinjenica da je odmah drugi dan 7) C h a 1c o c o n d y 1a s, ed. Bekker 140 id. P h r a n t z e s. ed. Bekker I 50. D u c a s , ed. Bekker 22. H a m m e r , G O R I 190 i 599 Z i n k e i s e n , G O R 1 237 id. Isp. TI, 89. 8) G i e s e , Das Seniorat im Osmanischen Herrscherhause. Mittei­ lungen zur Osman. Gesch. (MOG) li 251. Hannover 1926. 9) Oblast Qarasi-eli (Karasijina zemlja) u Anadolu sa sijelom bega u Balikesru, stara Misija, zvala se po turkmenskom gospodaru Qarasi (od Qara Isa ili Qara Ese) iz VII stoljeca po Hidzretu, koji je otac dinastije Qarasi-oghlu, bila je osvojena od Urhana g. 1345. Odatle je bio rodom Evrenos-beg. Encycl. Islam I 633, II 80.

94

C h t h h

npMJi o3 M

poslije pobjede na Kosovu Bajazit s vojskom pohitao u svoju evropsku prijestolnicu ne koristiv§i se svojim ratnim uspjehom i ne udvrstivsi svoga polozaja u pogazenoj zemlji, svjedoci, kako je sam Bajazit smatrao polozaj ozbiljnim. Te smutnje u vojsci turskoj na samom bojistu i nesigurnost u cijeloj zemlji bile su posljedice prvoga otvorenog bratoubijstva, u kuci Otmanovoj. Mehmedu ul Fatihu pripisuje se da je ubijanje brace, mogucih pretendenata, uiinio kucnim zakonom svoje dinastije. Evo kako formulira taj zakon Kanun-nama Otmanove kuce.10) „Svakomu od mojih potomaka, kojemu Bog udijeli saltanet (carsku vlast), valja (munasip je) zbog reda u svijetu usmréivati svoju bradu. Veéina uleme priznala je takoder tu odredbu kao dopustenu, i zato mojim potomcima valja prema tome postupati“. Poslije ubijstva sultana Dzema, takmaca Bajazita II, i obracuna Seiima Javuza (Okrutnoga) s ocem, bracom i bratuiedima, osjecaji u narodu vec su bili otupili, i kad je Mehmed III posmicao devetnaest brace, njegovi podanici vjerovatno nijesu se vise toliko uznemirivali. Ipak, Sa'ad-ud-din u svom Vijencu kronika (Tadz-ut-tevarih) u posljednjoj detvrti XVI vijeka smatrao je jos potrebnim da pred svojim citaocima rehabilituje Bajazita i da odgovornost za bratoubijstvo svali potpuno na begove (TI 89). IV Slucaj trijeznoga i nezavisnoga Urudza, koji je u svojem Tarihu dao stvaran opis Kosovskog boja koji su zatim iz politickih i vjerskih ciljeva slijedeci historici odbili i zamijenili drugim, koji je bolje odgovarao njihovim tendencijama, nije iznimka u turskoj historiografiji. Nedzib Asim, profesor turske filologije i historije, objelodanio je, nema dugo, u Zborniku filosofskog fakulteta u Stambolu (Dar ul funün edebijjat fakiiltesi medzmücasy. Stambul 1338-1922 br. 1—2)11) zanimljivu raspravu o samoubijstvu Bajazita Jildirima. Po njegovu istrazivanju najstariji turski historici otvoreno su zabiljezili u svojim Tarisima vijest o samoubijstvu Bajazitovu u ropstvu kod Timur-Lenka. Ali kasniji historici, medu njima i Sa'ad-ud-din, koji su dobili svoju naobrazbu u medresama, posto serijat zabranjuje samoubijstvo, odbacuju starije vijesti o samoubijstvu, mjesto kojega samovoljno postavljaju prirodnu smrt, kao da je Bajazit toboze umro od jada i tuge.

Aleksije Olesnicki 10) g. 1330.

Revue historique, publiée par l’institut d’histoire ottomane, Suppl.

u) Isp.: M O G, I, 239.

Sitni prilozi

95

nPHJ103M MCTOPMJH HALHE TPrOBMHE Y XVIII BEKY. CPnCKO-AYCTPMCKA TPrOBHHA. CAM 03BAHH KOH3Y.TI MMKO. KOHUECHJA TPMKOr TPrOBLLA 1. O CPnCKO-AYCTPMCKOJ TPrOBHHM YOHH KOHMHE KPAJMHE. CpncKo-aycTpncKn noJiHTHMKH h BojHH oähoch y nepno,ny aycTpo-TypcKor paTa oa 1788— 1791 npoyqeHH cy y pacnpaBaMa A par. riaBJioBHtia h ü . naHTejmtia. CpncKO-aycTpHCKH TproBHHCKH oähoch Tora BpeiweHa HHcy noceÖHO npoynaßaHH. O B ^e tiy o Tom caonniTHTH HeKOJiHKO nojiaTaKa Koje caM npnKynno y übopckom komopckom apxHBy y Beny H3 aicaTa h npHjaßa TproßaMKHX noTpa>KHBaiba Koje cy nonHeJiH aycTpncKH TproBu.« Kaa hx je no3Bajra b jisäs Äa 3 öo r oTßapaft>a aycTpncKOTypcKor paTa perHCTpyjy CBoja noTpa>KHBaH>a Koja HMajy o ä Tproßana nojiaHHKa 0 T0MaHCKe nopTe. (H ofkam m erarchiv, Ser. Litorale, C om m erz, Fasz. 682).

Y6p30 nocJie oöjaße paTa TypcKoj o,n 9 cjbeöpyapa 1788 no3ßajia je ÄBopcKa KaHuejiapHja (Hofkanzlei) HspeflöoM ojt 19 MapTa 3eM3JbCKe BJiajte aycTpncKHX 3eMajba na 3B3hhmho HcnnTajy 33KOHHTOCT noTpsKHBarba y TypcKoj Koja 6h u,. Kp. noflaHHUH npwjaBHJiH H3 pa3jror3 uuto He Mory ÄokH äo h>hxobc H3nJi3Te 33 BpeMe paTa. TpeöaJio je äs bjisct npe,ny3Me peAOBHy JiMKBHji,3u,Hjy thx noTpa>KHBHHja h ä3 npnjaßy cnpoBejte YjeaHflHH>eHoj MemKo-aycTpncKoj ji,BopcKoj K3Huejiapnjw ,na 6h ce npw öynytiHM nperoßopMMa o MHpy boähjio panyHs o HaKH3j],H 33 Ta nOTp3>KHB3rt>a.

npeTceflHHuiTBO ropÄoaycTpncKe BJiajte y JlHHuy oöjsBHJio je TproBUHMa Ty uapcrcy Hape^öy noceöno h c öyÖhteM. H a Taj no3Hß Tproßu,n cy ,noJia3HJiH h Ha 3anHCHHK npHjaßJbHßaJiH cßojs noTpa>KHBarb3 on Tproßau,a y TypcKoj, ßOHOcefiH opnrHHajiH3 ÄOKyMeHT3 h npennce na hx noKawy. M3 thx npnjaßs BH^e ce BeJIHMHHe ay>KHHX CyM3, H3MHH H.HXOB3 OCHryp3B3H>a, H pOÖa KOjOM ce TprOBSJlO H HMeHa MHOrHX TprOBaiI,3 H3 AyCTpuje H H3 H3LLIHX 3eM3Jb3, TaKO Äa TO 6aU,3 CBeTJ13 H3 C3B TprOBHHCKH csoöpafcaj AycTpuje ca öajiKSHCKHM 3eM^.3Ma y to BpeMe. TpaflCKH M srncT paT y JlH H u y yTBpji,HO je 3anncHHKOM o ä 29 M aja 1788 j j a je T3Molhh>h T proßau, Joch(|) K ap a ce K n p H ja ß n o noTp3)KHB3H>e Ofl 34.815 fl. (3 3a fly r o ß e Koje je peweHOM Kapacsny f ly r o ß a o : Jakoß AöpaxaM U3 Beoipada, cjihmho Ccljmmoh. AMapx, C3 Tpn MeHHue Kann Aam}'cauho h KOMn., Jocucß Jlacmap, Jaxueji Moj3ec, Jocucß

96

C hthh npHJ i o3H

M ay a c m U3 B eoipada, BettaMUH AAiuepac, Bapm o A6paxaM Jle o , B apulo MenaxeM, CBa TpH U3 Bocne, A6paxaM KaAecfi m BHflHHa, H ukoA a P uco H3 IlJiOBflHBa ca TpH MeHHue, Bpema Plaua H ayM h komii. m3 Cepaca (sic!) ca rpw oM MeHmjoM y opwrHHaJiy, M uxauA u KauH Benm ypa H3 U,apnrpaaa. CeM MeHHu,a Ha rpMKOM je3HKy 6 m a je jeflHa h Ha jeBpejcKOM, Koja ce Hwje Morjia npeBecTH Ha HeiwawKH. M3,uao jy je MenaxeM B apdo 30 HOBeMcipa 1784 Ha 8 Meceuw a Ha cyiwy o n 994 fl. 51 x. h t o , npeMa K0 HT0 K0peHTy, 3a p o 6 y 1784 Ha MaprapeTCKOM cajMy (10 jyHa) y JlnHuy h Ha cajiwy Ha CBe CBeTe (1 hob.) h Ha JyfiHJiaTy (Tpefca He^eJba no YcKpcy) y Bewy. TaKO je y npwjaBH, ,n,aTnpaHoj 24 Maja 1788, KapaceK.noKyMeHTOBao cnoivieHyTy BejiHKy cyMy cBor noTpaKMBaiba. M3 Konwja MeHwna w K0 HT0 K0 peHTa bhji,h ce KaKO cy ce oSaBJba^H BeJiMKH nocJioBH Ha thm cajiwoBHMa. Y meHwuaMa je npn3HaBaHa Ha,n,Jie>KHocT ,n,oit>oaycTpMCKor TproBawKor h MeHHMHor cy.na a h .npyrw npaBM HaAJiewHH cy,n Ha cb3kom mecTy. y K0 HT0 K0 peHTHMa HaBOflH ce noHeKa.ii; p o 6 a Kojy cy KynoBajiH SaJiKaHCKH TproBuw: nrjie, npcTeHbe, KyTHje, KyTHje c or.ne,naJ1HM3, HO>KeBH, (})HHH CaTOBM, HMpH^epUIKa p o 6 a, )KHU,e 3a TaM6 ypnue, SpojaHHue, om enajia. M e^y npnjaBJbeHHM BepoBHMUMMa cnoMHity ce JepeM uja Jacfiuiu H3 3eM yna h Jy arnica M apkoBuh u3 TeMuuwapa. O a BejiHKor HHTepeca cy noTpa>KHBaHja TproBau,a m3 Tpana o c o S h to 3 a KpejiHTHpaHy p o 6 y /JuMuuipujy kinky U3 Beoipada. TaKO ce H3 noAHeceHor K0 HT0 K0 peHTa TproBU,a OpaHna Kacnapa XI,o6 jiepa bh^h n a My je Mmko jiyroBao no paqyHy ojt 18 OKToSpa 1786 3 a p o 6 y fl. 1368, roji,. 1787 3 a p o 6 y noCJiaTy upeko i. cuna (durch H. Sohn) 4734, npeKO TeodopoBuha (D eottoroviz) 413.10; 9 jyjia npeKO BaJi. TaJiepa (Thaller) 131, 25 jyjia npeKO riaBJia EJiwaTa (E lliat) 731, 19 OKToSpa npeKO TaJiepa 1598, 3 a npeB03 n o 3eMyHa 21. C bo noTpawHBahbe H3hochjio je fl. 8996.10. Hmko je no tom K0 HT0 K0peHTy ynrcarao XloSJiepy: 1787, 26 o k t. j,03HaK0M Ha Teodopa JJuMiuy fl. 144.36, 22 HOBeMSpa Ha Ph3h Jl,opMy3H y rieinTH 734, 28 hob. £03HaK0M na T eodopa AHMmy 489.74; 1788 npeKO JJaBuda PaqkoBuha (R azk o v itz) 1310.6. CyMa OTnJiaTa H3HOCHjia je fl. 2678,6. npeMa tom ocTaTaK a y ra 6 no je fl. 6318.4. n o K0 HT0 K0 peHTy BHJixeJiMa ran o jie jyHnopa, TproBua y Tpauy, JJuM uuipuje Pinko HaOaBno je on n>era p o 6 e 1786 3 aBi\, 21 okt ., 10 flen,., 1787 Ha cajMy y3 nocTe h 7 jyHa, y BpejmocTH CBera fl. 11.429.43. ra,n,ojiH je M hko nJiarao 1787 10 okt . pnMecoM Ha KpHCT. BapTeHniTajHa y Bewy fl. 1000-— , 20 h o b . cjihhho Ha Teo,n,opa HyKy y rieinTH fl. 1400-— , rofl. 1788 CJinqHO Ha H a d y Jlenopwja, TproBija kojkom y rieinTH fit 2134'— , 31 MapTa cjih 4ho Ha JHnMMTpHja h JoBaHa ,H,apBapa e.

Sitni prilozi

97

comp. cjthmho Ha 6 jiaHa no BM^eity (6 T/S) 400’— , cjihhho Ha MaHO LJ,MOJb (Manno Ziolj) Ha 15 AaHa no BHtjefty 1000'— . Ca.iflo Ha TepeT M>JKa h 3 hocmò je fi. 5495.43 S. E. et O-ne (Tj. Salvo errore et omissione). K os yHyTpaujH>o-aycTpHCKe 3 eMa/bCKe BJiane y Tpany npnjaBHO je J ocncf) £I,paneH6 ypr, TproBau, rBox^eiw w KocaMa y Tpauy, noTpa>KHBaH>e o,n JJuMuulpuja Mnka U3 Beoipada. H 3 nojtHeceHor K0 HT0 K0 peHTa Bmtejio ce ,ua je H w o HaéaBHO oji, H>era p o 6 e y 1787 o cajiwy y 3 nocre (Fastenm arkt) 3 a fi. 3776.33, a 20 o k t. 101.54, CBera fi. 3878.27, a ita je ynnaTHO pHMecom Ha BapTeHuiTajHa fi. 400.— , Ha LLajjwpMja 317.43, Ha LLIhojinja 300.— , CBera fi. 1017.43, AyroBao je npeiwa tom joui fi. 2860.44. BeqKM (|)a6 pHKaHT CBHJieHHX TKaHHHa JaKOB LUHaJi npnjaBMO je noTpaKHBafte, Ha 0 CH0 By neT opHraHaJiHHX MeHHu,a, o a jeBpejCKor TproBua PacfiaeAa P yca y cyivw ojt fi. 1838 w 38 x. paHU, BwjbeM HaTopn npnjaBno je noTpaxa o j TypcKHx noaaHMKa U3 B eoipada JakoBa A ópaxajna, K ojena A a m o c m m u , A ópaxaM a A am ocau hu , h JocuKMBaH>e oa, JJuMuuipuja M‘ika U3 H uuia(ì) 3a noSaBJbeHy rB03,neHy po6y 1787 20 MapTa, 17 anpnJia h 20 o k t. CBera fi. 4006.3 ca caJi^OM flyra o a fi. 1851 h 3 x , h noTpaKHBatìbe o,n Tòoptja iJauaMOcka U3 Beo­ ipada 531 fi. h 30 x. JejtHOM coJio-MeHHnoM, H3j;aHOM Ha ceóe caMor, y riemTH

16 HOBeiwSpa 1787, o 6 aBe3 ao ce CmeBan Xayu-TpuukoBuh jja tìe Hapeji,Hor nemTaHCKor cajMa o cb. JocH(})y (Tj. 19 MapTa) HJiaTMTH no Toj CBojoj coJio-MeHHUH no Hape^éw Jle on ojm a AepHHUKor H3 BajcKMpxeHa y MopaBCKoj 675 fi. h 40 x. h na npH3Haje HajyreJKHocT TproBaMKHx cyjioBa y cbhm3 MecTHMa. TeKCT HeMaMKor OBepeHor npenHca MeHHue 3aBpmaBa ce pewHMa: W o m it Adieu. I~IoTnnc je tiHpmiHUOM: CTetfiaHi TpenKOBHMb f uiecT i CTOTHHa h cejiaMjieceTi h neT i. Ha noJie^HHH MeHHU,e 6 h o je OBaj HeMaMKH TeKCT : Stephan Hadzi Tripcovich von Bosnia in Turkei in Leopoldi Pester M arkt 787 ist m ir schuldig vier [se. fiir] W ahre 675 f 45 xr bis Josephi Pester M arkt 788 zu bezahlen. Pok HcnJiaTe 6ho je, AaKJie, cajaM o JocncfiOBy— ,n,He 19 MapTa, a flyr je yqHH>eH y poSH Ha cajMy o c b . Jleonojifly 15 HOBeM0pa. Metjy npwjaBaMa noTpa>KHBatt>a HaJia3H ce npnjaBa MaTHje nji. oj; Aj3eH6ypra, (JaSpHKaHTa TypcKe po6e, 3a ,n,yr TypcKHx oKudoBa y Beoipady J J a B u d a u JakoBa Pyca (Russo) y n3Hocy ofl 3982 fi. h 11 x. rioTpa)KHBahbe rpaHHMapa r aBpuAa Mapk o B u h a o n TypcKor noji,aHHKa 3axHp-6ame y H3HOcy o a 87 fi. Jugosl. istor. casopis

7

98

C hthm n p n j i o 3 H

h 48 X. noflM H peH o je HOBueM K ojn je ß o ö H je H oæ cTOKe 3 an;ie H>eHe Ha T ypcK oj T epH Topnjn h tip o ^ a H e , a ™ je Ta cyM a BotjeH a y eBMji,eHU,njn n a ce n a n o K H a n u e p a p y .

Bhjio je h npwjaßa 3a HeonpaBßaHa noTpa>KHBaH>a. TaKO je KayHMU, oäöm o MOJiöy Palukoßuha u3 3eMyna, jep je nopeKJioM ömo TypcKH no^aHHK, Te My TpaxeHy 3aniTHTy nHTepHyHu,nje HMje HMKa^a Morao n a in flnpeKTHO. To My je joui n HanoMeHyTo npe n>eroBa ojjJiacKa M3 3eMyHa. O h je qaK Ha .UyHaßy npeTOBapHO Ha TypcKy Jiai>y, h o k cy MetjyTHM, no ceHe^y, caMO uapcKe Jiaije HMajie cJioöoÄy fla H3 UpHor M opa Mory nopea U apH rpa^a ßajbe njioBHTH y Cpe,n,03eMH0 Mope. 3aTO n. Kp. MHHHCTap Hnje My, cacBHM c npaBOM, Morao H,aTn nponycHHuy 3a Tajiau. MnaK je oßehaHO PaTKOBH^y s a he npeÄJio)KHTH nopTH n a My n a ^e HeKy HaKHaay 3a BeJiHKy mTeTy Kojy je npeTpneo Ha .HyHaBy. KayHM U je h o t o m on 26 jy H a 1788 c K p e H y o na>KH>y C jeH M H jeHoj M e n iK 0 - a y c T p n c K 0 j jt ß o p c K o j K a H u e ;ia p n jM ,n,a T p e ö a H3ö e raß aT H

He 6 h n pw

npeT epaH e 3axT eße n a

T e n iK o fc a n a C T o r a n a

TpeÖa

na

JinKBH,nauHjH

ö h .to

BJiacTM 0 n p e 3 H 0 n o c T y n a jy

na

O B e p a ß a jy c a M O O H a n o T p a x H ß a i- b a K o ja noT H M y o ä KopeHMTHX U .K p. n o jia H H K a Te n p e M a t o m T p e ß a HCKJbyqHTH H H aqe oÖHHHe HOMMHajiHe npeT CT aBH H K e T ytjH x

OHHX K o jn c y c e

HcejiHJiH

6e3

n o T p a jK H B a h b a m noTpa>KHBatt>a Ä 0 3 ß 0 J ie

n o p T e n H a c e jiH jin

ce

h HHaqe 3 a n>Hx c e He M o r y n pe ji,y3 eT H H H K ajta HHKaKBH K opau,H . ü a j b e je KayHMU,, h o t o m ojn, 17 a ß r y c T a 1788

y

A y c T p n jn , je p

H OÄ ao i,a

cnoM eH yT oj

T peöa

Ä ßopcK oj

M 3 6 e raB a T H n a

ce

K a H u ,e Jia p n jn

w A ßopcK oj

K H B a fc a n p e w a U .K p.

T proB U M M a.

ocH O BaH a, ß an > a

M om a

aycT pncK H X

n o jj,a H H K a

Ta

noTpa>KHBai-ba,

c y CJiywMTH T pro ß aua.

H aT ypaJin3M paH H X

3a

to

a K o h He 6 n na

rioT pa>K H BaKba npe

o ö ja ß e

ÖMJia

o T O K a ß a jy 6 h b u íh x

paT a

HM cy

yßen

noT paK H TypcKM x ce M o m a

H H K afla CM aTpaTH je ^ H a K a c n o T p a K H B a fb H M a u,.Kp. n o jia H H K a n a h x je T p e ö a J io b o æ htm y n o c e Ö H o j p y 6 p n n ,H .

2. FERMAN PROT1V SAMOZVANOG KONZULA ICKA 1793 G.') r i0 3 H a T 0 je n a c e 3eM yHCKn KOMaHHaHT J lH ^ e p c K p o H aycT pncK O M

HHTepH yHU Hjy y

U ,a p n rp a ,n .y

ôapoH y

w anuo

XepöepT y

Ha

J) V. takoder: Icko konzul samozvanac, Bozicni prilog „Politike“ Beograd, jan. 1938.

Sitni

prilozi

99

r ie ip a HMKa lu to caMOBJiacHO y3HMa y Beorpa,ny KOH3yjiapHe TaKce Ha CBy p oöy Koja ce Ty yße3e hjih H3Be3e h n a je Ha XepöepTOBy HHTepBeHUHjy nopTa H3,naJia (JjepjwaH Kojww je 3aöpaHMJia Te Mmkobc 3JioynoTpe6e. (Bh^m JJ,p. JH.. naHTeJwti, BeorpajicKH naiuaiiyK nocjie CBHUiTOBCKor MHpa 1791— 1794, rioc. H3fl. C.k. aKaji. LX1V, 1927, c. 128, 6en. 4). TeKCT Tora (JepMaHa npwKa3yje n o ß m w e Te 3JioynoTpe6e h flpyre oflnoce c tum y Be3M na Hnje 6e3 HHTepeca 3a Hauiy npHBpe,n,Hy hctopwjy n a ce oßjaBH. Oß,ne ra caonuiTaßaMO y neMawoM npeßoay npeMa KonnjH y J^BopcKOM komopckom apxHßy y Beqy (Hofkammerarchiv, Com m erz, Liltorale 682, fol. 893— 894.) Übersetzung eines an den Gouveneur und an den Richter von Beil­ grad ergangenen Fermans die Abschaffung der unrechtmässigen Taxe Kalemije und den sich nennenden türk. Consul Namens Jetzko betreffend. „Der an meiner glänzenden Pforte residiernde kk. Internuntius und bevollmächtigte Minister Freiherr v. Herbert Rathkeal hat derselben ein versiegletes Memoire überreicht, worin er sich gleich anfangs auf fol­ genden vorhin mit seinem Hof abgeschlossenen Handlungssened bezieht nämlich: „es sollen die deutsche Handelsleute für alle Waren und Güter, die sie in die ottomanischen Staaten zum Verkauf einführen, entweder auf dem Orte ihrer Einfuhr, oder dem Platze ihrer Bestimmung nur ein einziges mal u. zw. nicht mehr als drei für Hundert Mautgebühr erlegen, auf gleiche Art sollen sie für die in den ottommanischen Ländern für Ausfuhr erkauften und nicht verbotenen Waren nur einmal und an einem einzigen Ort 3°/0 entrichten, so zwar dass die Handlung der deutschen Kaufleute sowohl bei der Einfuhr als Ausfuhr von allen übrigen besonders aber von dem Mastarije [Mostarije?], Kassabye, Bedaat, Resmi Chudamye, Reft, Badsch, Jassak Kuti und anderen dergleichen Abgaben frei und ausge­ nommen sein.“ Ob es nun gleich (heisst es weiter) infolgedessen geziemt hätte, dass niemand einer solchen Anordnung zuwider handeln, so erignete sich doch der Fall, wie es aus dem Schreiben des Semliner Commandanten an gedachten Minister erhellt, dass nachdem die dem österreichischen Kaiser untertänigen deutschen Kaufleute für ihre sowohl aus den öster­ reichischen Staaten zu weiterem Verkehr und Handel nach Bellgrad aus­ geführten als von dorther eingeführten Waren und Güter die traktatmässigen Mautgebühren nach dem Fusse 3% von dem Bellgrader Mautner richtig und ohne Rückstand abgetragen hatten, letzterer hiemit nicht zufrieden noch überdies grade gegen die Traktaten 4 Para von jedem Piaster unter dem Namen Kalemye verlangt, und die deutschen Handelsleute mit Ge­ walt zur Erlegung dieser Taxe genötiget hat: es solle ferners einer von dem Bellgrader Raya namens Jetzko, welcher doch weder mit dem Berat eines Bellgrader Konsuls noch einem Ferman als Agent versehen ist, sich das Amt eines Konsuls anmassen und verlangen von den nach Bellgrad gehenden, oder von dort herüber gesendeten Waren und Gütern der deut­ schen Handiesleute die sogenannte Consulartaxe, anderer ihm keineswegs 7*

100

CHT HH

n p H J I 0 3 H

zukommender Handlungen zu geschweigen, deren er sich ausserdem noch erdreistet und die dem Handlungsverkehr notwendig Hindernisse in den Weg legen müssen. Da nun obbenannter Minister in dieser Vorstellung in die Erlassung eines grossherrlichen Fermans angesucht hat, vermöge welchen alle weitere Belästigung und Beeinträchtigung der deutschen Han­ delsleute sowohl inbezug auf das von gedachten Mautner traktatwidrig abgenomenen Kalemye als die von dem errinerten Raya angemasster Consulartaxen in Zukunft nicht mehr zugelassen und dergleichen offenbare Neckereyen und Anmassungen eingestellt und hindangestellt werden möch­ ten; und da ferner mein höchster Wille ist dass man die Bedingniss des Traktates erfülle und vor allem, was demselben zuwider ist auf das sorg­ fältigste sich enthalte, so sollt ihr, der vorgedachte Gouverneur und Richter, sobald euch bekannt sein wird, dass, da k.k. Hof der geliebteste Freund und Nachbar meiner glänzenden Pforte ist, ich jeder an Handels­ leuten und Untertanen desselben traktatwidrig zuzufügende Neckerei und Bedrückung entgegen bin, und solche vielmehr beschützt und unterstützt wissen will, sobald, sage ich dies euch bekannt sein wird, so sollt ihr die deutschen Handelsleute, nachdem sie von ihren Handlung halber nach Beilgrad eingeführten oder von dort ausgeführten Waren und Gütern die festgesetzte Mautgebühr erlegt haben, weder durch das traktatwidrige Begehren eines Kalemije von jedem Piaster, sowie es der dortige Mautner begehrt, noch durch die Abforderung der vorgedachten Raya angemassten Consulartaxe bedrücken lassen, so vielmehr jene offenbare Neckerey und unrechmässige Anmassung einstellen und hindanhalten, und auf die Beschützung und Unterstützung der deutschen Kaufleute alle Aufmerksam­ keit richten, zu welchem Ende denn gegenwärtiger grossherrlicher Befehl ergangen ist. Gegeben in Konstantinopel gegen Ende des Monats Schewwal 1207 (Anfangs Juni 1793)“.

3. JEDNA KONCESIJA ZA TRGOVINU GRCK OG TRGOVCA U BANATU 1758 G. Contract. Deuth(?) untengesetzten dato ist mit Verwilligung eines kaiserlich königl. Werschezer Distrikts-Verwalter-Amts zwischen der teuschen Ge­ meinde zu Guteriz eines — dann Herrn Theodor Gabor, griechishen Han­ delsmann, anderen Teils ein aufrichtiger Contract verabredet und beschlossen worden, Kraft dessen Ihnen Herrn Gabor verwilliget wird, in dem Ort Guteriz ein Haus zu erkaufen und solches zu einem Handelsgewölb, vor sich, seine Hachkommen und Erben zu errichten und in demselben allerlei Gattungen Handelswaren zu führen und solche seines eigenen Gefallens, es seie gleich ä la minuta oder al gross zu verkaufen und zu seinen ei­ genen Nutzen zu verschleissen; mit den ausdrücklichen Vorbehalt jedoch, dass derselbe vom Bier —, Wein — oder Rakie-Handel in dem Ort sich

Sitni prilozi

101

gänzlichen enthalten und derlei Getränk mehres nicht als was derselbe zu seiner eigenen Hausnotdurft wird bedürftig haben, einlegen solle. Wie dann auch ihm Herrn Gabor von Gemeindswegen versprochen wird, ohne sein kein zweites Gewölb errichten oder von seinerlei Gattungen Handelswaren von einen frembden Handelsmannin dem Ort Guteriz nicht feil haben oder verkaufen zu lassen. Dahingegen mache sich der Herr Gabor verbindlich, gleich einem ändern Guterizer Insassen und Mitcontribuenten die Portion, Rovat (Robot?) und anderen Beschwerten mit zu trag und zu gebührenden Zeiten zu entrichten, auch mit dieserlei Umlagen in über kurtz oder lang erfolkönnenden Hoch herrschaftlicher Umlag, Verminder — oder Vermehrung dass Quanti contributionalis und anderer herrschaftlicher Abgaben, sich ebenfalls a proportione versteigeren oder verminderen zu lassen. Sollte endlichen dieses Handelsgewölb verkauft oder über eine Zeit an die Seinige vererbet werden, so solle nichts desto weniger gegenwärtiger Contract zwischen einer teutschen Gemeind Guteriz sowohl als den neueinkommenden Besitzer oder Handelsmann seine voll­ kommene Giltigkeit haben. Zu wessen besserer Beglaubigung dieser Con­ tract in duplo ausgefertiget von beiden Teilen unterschrieben und jedem ein Exmplar zur Nachachtung zu Händen gestellet worden. Signatum Gu­ teriz den 1-ten Januarii 1758. Adam Braun, Schulteis Lorentz Lenharth, Geschworner Gabriell Kirsch, Gesch. Johannes Hirth, d-o Mathias Detz, d-o.

Bacujb noüoBuh

K R IT IK A F r a n R a m o v s i n M i l k o K o s , Brizinski spomeniki. — Uvod; paleografski in fonetiíni prepis; prevod v knjizno slovenscino. Faksimile pergamentov. Ljubljana 1937, 4°, 31, 9 prilog. Dva priznana slovenska znanstvenika podajata dosedanje znanstvene rezultate o frisinskih spomenikih v poljudno znanstveni obliki, brez znanstvenega aparata in brez navajanja raznih hipotez. V naslovu in v tekstu dosledno rabita obliko brizinski. A slavenski historiki in slavisti v znanstvenih razpravah so se po veáini odloíili za freisináki; novi „Slovenski pravopis“ (1935) pa ima obliko frajzinski. Qlede na toliko neenotnost sem v knjigi „Slovenski knez Kocelj“ (1938) predlagal pravilno historiíno obliko frisinski, ki jo dosledno rabijo £eski historiki in slavisti. Tako pisem tudi v tej oceni. Obliko brizinski rabim samo tam, kjer doslovno citiram mnenja drugih piscev. Paleografsko in historicno stran frisinskih spomenikov pojasnjuje profesor Milko Kos, ki je to stran vprasanja v prejsnjih svojih razpravah ze tako razcistil, da ni vec mnogo prostora za razne hipoteze. Vprasanje je ze toliko zrelo, da se more kratko predstaviti v poljudno znanstveni obliki. Vsi trije frisinski spomeniki so napisani na koncu 10 stoletja. Pisec je dobro poznal tedanjo nemsko grafiko; mnogi znaki kazejo, da je bil Nemec po rodu. Nasprotno pa je jezikoslovno vprasanje mnogo manj zrelo za preprosto poljudno razpravljanje. Vprasanje o znacaju jezika frisinskih spome­ nikov je za velikega slovenista Fr. Ramovsa ze povsem jasno, da je to slovenski (karantanskoslovenski) jezik 9 in 10 stoletja. V jeziku ni nobenih izrazov ali oblik, ki bibile slovenskemu jeziku odloíno tuje. Znanstvena avtoriteta Fr. Ramovsa je tolika in tako priznana, da o tej njegovi ugotovitvi ne smemo dvomiti. Bolj zapleteno je vprasanje o odnosu frisinskih spomenikov do cerkvenoslovanske knjizevnosti. Profesor Ramovs tudi to vprasanje resuje z veliko odlocnostio in jasnostjo. A razumljivo je, da se tako zapleteno vprasanje ne more kratko in kategoricno resiti. Z velikim zanimanjem in priznanjem éitamo mnenje tako velike jezikoslovne avtoritete, kakor je Fr. Ramovs. A zdi se nam, da takó komplicirano in obsirno vprasanje se ni zrelo za odloíno in kratko resitev, brez podrobnega dokazovanja, brez navajanja in pojasnjevanja drugih mnenj. Tako vazni in lepi publikaciji ne bi nic skodilo, ako bi bila dodana o tem vprasanju daljsa opazka z najpotrebnejsim znanstvenim aparatom. Ramovseva resitev

K r i t i k a

103

tega vprasanja ima brez dvoma veliko vaznost kot mnenje priznane znanstvene avtoritete in kot poskus kon£ne razjasnitve. Z atojohocem nekoiiko obsirneje navesti. Miiko Kos povzema v tej knjigi (str. 7) rezultat svojih paleografskih raziskav v sledecih stavkih: „Slovenski brizinski spomeniki niso prvopisi, marvec prepisi. Predloge starejsih zapisov, ki so tudi mogie biti samo prepisi se starejsih predlog ali prvopisov, niso ohranjene. Prvopisi morejo segati v prvo polovico 9 stoletja, vsekakor pa v meje tega stoletja. Na podlagi teh in iz teh seie so se kot prepisi ohranili brizinski spome­ niki, napisani nekako ob koncu 10 stoletja“. Na to nadaljuje prof Ramovs: „Ze po tem (rezultatu M. Kosa) si more vsak ustvariti tudi domnevo o postanku brizinskih spomenikov.“ Potem postavlja R. svojo domnevo (hipotezo): Nemski misijonar, ki ga je ta ali oni nemski skof poslal med Slovence, se je moral nauiiti slovensiine. Neki tak nemski duhovnik med Slovenci je priredil slovenske tekste. Kak drug nemski duhovnik med Slovenci si je pomagai na isti naiin. Tako je nastalo veò podobnih slovenskih obrazcev in zapiskov, a ohranili so se samo brizinski spomeniki. Toda historicni viri, posebno C o n v e r s i o B a g o a r i o r u m et C a r a n t a n o r u m , pricajo, da je bilo dusno pastirstvo med karantanskimi in panonskimi Slovenci v 9 stoletju ze dobro urejeno pod vodstvom posebnih karantanskih pokrajinskih skofov za Slovence. Iz tega izvajajo slovenski historiki (posebno Fr. Kos), da je bilo v 9 stoletju ze nekoiiko domacih duhovnikov slovenskega rodu. Prof. Ramovseva domneva o nastanku frisinskih spomenikov ni dovolj skladna s tem historiinim dejstvom in z verjetno domnevo, da so v 9 stoletju ze deiovali nekateri slovenski duhovniki. M. Kos in mnogi slavisti pac trdijo, da je frisinske spomenike prepisal nemski duhovnik, a nikakor ne trdijo, da je nemski duhovnik sam priredil prevod in tekst brez sodelovanja slovenskih duhovnikov ali klerikov. Karantanski pokrajinski skofje tako vaznega posla niso mogli povsem prepustiti sluiajni vnemi in sposobnosti poedinih nemskih duhovnikov. Vondràk izricno trdi, da so prvotni tekst fris. spomenikov priredili domaci slovenski, v nemskem duhu vzgojeni duhovniki (Studie, 48). Se odlocnejse je Fr. Ramovsevo mnenje o domnevni literarni zvezi s starimi cerkvenoslovanskimi teksti. O tem pise: „Da bi bila kaka ozja, naravnost ze Iiterarna zveza med briz. spomeniki in starocerkvenoslovanskimi teksti, ki so jih uporabljali Metodovi ucenci v slovenski Panoniji, tega se doslej se ni dalo dokazati. Jezikovnih dokazov ni prav nikakrsnih; ce pa ima stesi, slovstvo v neki pridigi sv. Klimenta podobne misli in izraze, kot jih beremo v drugem briz. spomeniku, in £e se v spovednem obredniku sinajskega evhologija neki obrazec delno vsebinsko sklada z nasim tretjim spomenikom, to se zlepa ni zadosti niti za domnevo, da so brizinski spomeniki nastali na osnovi stesi, pisanih tekstov v Panoniji, niti za nasprotno misel, da je sv. Kliment pri svoji pridigi uporabljal predlogo drugega briz. spomenika. Na Moravi in v Panoniji so ze pred Cirilom in Metodom delovali nemski misijonarji; ker se je moralo poslanstvo in deio

104

KP

H T H

Ka

obeh svetih bratov prilagoditi tukajsnjim verskim obicajem in obredom, ni nie cudnega, rnarvec edino pravilno, da so iz tega Ijudskega vira prisle besede, zveze in misli tudi v stcsl. pismenost. Mozno bi bilo le to, da je delavnost Metodovih ucencev rodila zivahnejso pripravljenost nemskih misijonarjev med Slovenci v Karantaniji. Vzorec je bil pa vendarle povsod en sam, t. j. stvnem. obrazci; te so misijonarji prevedli (bolje receno prevajali) in so Slovence nau£ili teh spovednih molitev“ (str. 8). Poleg tega R. ponovno trdi, da je bilo ze vecje stevilo slovenskih molitvenih obrazcev, priredb, zapiskov, tekstov. Prof. Ramovs tu priznava neke vzajemne vplive med karantanskoslovenskimi obrazci (predlogami frisinskih spomenikov) in med starimi cerkvenoslovanskimi teksti. Izrecno trdi, da so iz molitev, ki so jih verniki ze znali (na pamet) v svojem jeziku presle „besede, zveze in misli tudi v starocerkvenoslovansko pismenost“. Priznava tudi vpliv Metodovih ucencev na prizadevanje nemskih misijonarjev za poljudnejse delovanje med Slovenci, torej stem tudi vpliv na njihovo zivahnejse ucenje slovenskega jezika, zivahnejse prirejanje slovenskih propovedi in slovenskih molitvenih obrazeev. Odlocno pa odklanja vzajemno literarno zvezo in trdi, da za tako zvezo ni nikakih dokazov ter da sorodnost med neko Klimentovo homilijo in drugim frisinskim spomenikom niti od dalec ne zadostuje za domnevo o vzajemni literarni odvisnosti. Se odlocneje pise na str. 11: „Trdilo se je celo, da so mogle neenotnosti (v jeziku fris, spomenikov) nastati samo tako, da je piscu ob prevajanju iz stcsl. predloge usla v slovenski prevod tudi se kaka stcsl. oblika. Tako tolmacenje je opraviiljivo le za onega, ki ne pozna dobro razvoia slovenskega jezika ali pa, ce mu ugaja z nicimer upravicena subjektivna domneva o povezanosti briz. spomenikov s stcsl. knjizevnostjo v Panoniji“. — Ta odlocna in ostra trditev je nazoren dokaz, da se tako zapleteno in se ne koneno pojasnjeno vprasanje ne more lahko resevati v poljudni obliki brez znanstvenega aparata, brez navajanja poedinih hipotez in dokazov za razlicna mnenja. V navedeni odlocni trditvi je prof. R. odklonil dvojno razlicno mnenje, ki ni nujno spojeno, namrec mnenje, da so fris, spomeniki prevedeni iz cerkvenoslovanske predloge, in zmernejse mnenje, da so v tekst presle nekatere cerkvenoslovanske oblike. Prvo mnenje je pac izrekel Sreznevski, a to mnenje ni vec aktualno; Vondrâk, ki se je s tem vprasanjem najvec bavil, je mnenje Sreznevskega odlocno odklonil. Vondrâk je trdil, da je jezik frisinskih spomenikov panonskoslovenski, a da se mu pozna vpliv cerkvene slovanscine, ker je bil tekst s pomoëjo Metodovih ucencev popravljen in uglajen ter napisan v glagolici. Tako pod vplivom cerkvene slovanscine uglajeni tekst je nekoliko uporabil Kliment. Vondrâk je posebno dokazoval odvisnost neke Klimentove homilije od drugega frisinskega spomenika (Studie z oboru csl. pism., str. 49 i dr.). Iz tega se jasno vidi, da dokazovanje za jezikovno odvisnost fris, spomenikov od cerkvenoslovanske knjizevnosti niti od dalec ni spojeno z osamljenim ze davno ovrzenim mnenjem, da bi bili fris, spomeniki pre­ vedeni iz cerkvene slovanscine. Resnicno je, da je Vondrâk nekoliko pre-

Kritika

105

tiravai, takó glede odvisnosti iris, spomenikov od cerkvenoslovanskega knjiznega jezika, kakor tudi glede odvisnosti Klimenta od drugega iris, spomenika. A trezni V- Jagic ki je po tem povodu obsirno polemiziral z Vondràkom (Archiv f. slav. Philologie 1905 in 1906), je se pozneje (leta 1913) svoj znanstveni rezultat o tem vprasanju izrazil v odlocni trditvi, da moramo „an der sprachlichen Abhängigkeit der Freisinger Denkmäler von der altkirchenslavischen Sprache festhalten“ (Entstehungsgeschichte der kirchenslavischen Sprache, Berlin 1913, 256). S tem Jagic sicer ne izraza direktno mnenje, da je odvisnost knjizevna (literarna), a tega tudi ne izkljucuje. A nikakor ne moremo trditi, da bi Jagica vodila „z niiimer upravicena subjektivna domneva“. Ni mi razumljivo, cemu prof. R. tako odlocno odklanja literarno zvezo „med briz. spomeniki in starocerkvenoslovanskimi teksti“ ter odloino trdi, da za tako zvezo „ni prav nikakrsnih dokazov“, ko sam na isti strani priznava, da so iz starih karantanskoslovenskih molitev, ki so jih verniki znali (na pamet) prehajale „besede zveze in misli tudi v starocerkvenoslovansko pismenost.“ S tem je jasno priznal vpliv karantanskoslovenskih molitev na cerkvenoslovansko pismenost. Ne morem razumeti, £emu istoiasno odklanja literarno zvezo in trdi, da za zvezo ni nikakih jezikovnih dokazov. Zdi se mi, da istotako tudi za zvezo po sami ustni tradiciji ni trdnih dokazov. Cemu naj kategoricno izkljucujemo zvezo na osnovi pisanih tekstov, ko priznavamo, da je bilo takih pisanih tekstov mnogo? Kje je taka ostra meja med vplivi „ljudskega vira“ ustne tradicije in med literarnimi vplivi na osnovi pisanih tekstov? Jagic sicer pise o spovednih obrazcih, ki so bili v Moravski „ustno razsirjeni“ (Entstehungsgeschichte, 254), a ne izkljucuje knjizevnih vplivov, zlasti ne v slovenski Panoniji. 1z odlocnih trditev prof. Ramovsa pac siedi, da vprasanje se ni dokoncno reseno. V jezikovni analizi slovenskega teksta frisinskih spomenikov (str. 9—15) je prof. R. neprekosljiv strokovnjak. Njegovim strokovnjaskim ugotovitvam bodo slavisti nedvomno brez ugovorov pritrdili. Zanimiva je ugotovitev, da je besedni zaklad frisinskih spomenikov „se danes vsem Slovencem domac“ (str. 14), a samo v tem smislu, da so nekateri redkejsi izrazi vsaj po svojem korenu se znani sedanjim slovenskim dialektom. V drugem frisinskem spomeniku citamo izraz: iskoni, dokoni. Iskoni je znacilen za najstarejso dobo cerkvene slovansiine; a ze v najstarejsih glagolskih rokopisih se namesto njega na nekaterih mestih uporablja isprva, kakor navaja Jagic (Entstehungsgeschichte, 350). Prof. R. misli (str. 14), da ta izraz starim Slovencem ni bil tuj. Vsekako pa je zanimivo, da ta starinski izraz citamo v spomeniku, ki je soroden s Klimentovo homilijo. Isti redki starinski izraz srecujemo tudi pri Klimentu, kakor je opozoril Vondrak (Studie, 140). V prilogah je na 9 listih objavljen faksimile frisinskih spomenikov. Fotograf ski posnetki so v knjigi najprej paleografsko prepisani in pojasnjeni v modernem fonetiinem prepisu (str. 18—27). Na koncu je dodan slovenski prevod (str. 28—31). Prevod je na mnogih mestih prevec svoboden. Znacilno lepo „solzno telo“ je neprimerno in brez potrebe preve-

KP

106

HT HK a

deno v „nesrecno telo“ (str. 29). Na znacilnost te oblike je opoziril ze V. Jagic (Archiv f. slav. Philologie 1905, 403). V njej je videl dokaz za verjetnost cerkvenoslovanskih vplivovna ta frisinski fragment. „Solzno telo“ se nahaja v cerkvenoslovanski knjizevnosti se enkrat. V govoru o „sveti trojici, o stvarstvu in sodbi“, ki se pripisuje istemu Klimentu, citamo: (Po izvirnem grehu) je nase telo postalo solzno in starosti podvrzeno. V starem cerkvenoslovanskem prevodu 79 psalma citamo obliko „solzni kruh“. Zato je verjetno, da je oblika solzno telo cerkvenoslovanska. Zanimivo vprasanje je, je li ta oblika v fris. spomeniku prevod neke latinske ali celó grske oblike, ali pa delno originalna tvorba Ciril-Metodove knjizevne solé. Manj verjetno je, da je solzno telo stara karantanskoslovenska oblika. Razume se, da ta oblika se ni zadosten dokaz za cerkvenoslovanski vpliv na drugi frisinski spomenik. A kaze nam, da je vprasanje zapleteno. Ne cutim se poklicanega, da bi mogel povsem samostojno kritizirati délo dveh tako velikih strokovnjakov. Povedal sem svoje mnenje samo o onih vprasanjih, ki jih znanost se ni dokoncano pojasnila in o katerih so se m ogoía razna mnenja in hipoteze. Posebno vprasanje o zvezi med frisinskimi spomeniki in staro cerkvenoslovanscino je tako zapleteno in obsirno, da ga prof. Ramovs v tesnem okviru ni mogel dovolj pojasniti; to vprasanje bo sploh tezko kdaj dokoncano reseno. Zato sem si dovolil povedati svoje mnenje. Fr. Grivec N. L. O k u n e v , MujieuieBO, üUMHtuHuk cep6ckom uckycctüBa XIU b . VII, 1938, 33—107, ca 2 upTe>Ka y Te K C Ty h 26 TaSajia,

B y za n tin o s la vica , y uHHKorpacfiHjH.

B e jim c a M O H o rp a c fic K a C T y a H ja 3H aM ajH or c p n c K o r c n o M e H H K a

y

XIII

B eK a,

K o j o j j e n p o y q e H a n > e ro B a H C T o p n ja , ap x H T e K T y p a h W HBonHC. M H o r o ó p o jH H

n BeoM a

HHTepecaHTHH

T. n p o c j). H . O K y n > e B ,

p e 3 y jr r a T H a o ;r a 3 n

He

ao

K o jn x n n c a u ,

M ory

ce

no3H aT w

M e^yT H M

B H 3 a H T 0 Ji0 r

y uejiHHH

npM M H m

TaKO T. OKyn>eB cMaTpa aa cy TpH H CTom e an cw ae no3HHje oa caMora x paM a, c t h m aa je n p B o ripe3HaaHa cpean>a, — y XVI Beicy, — a aa cy H a ra a a H O , 1862, a o a a H e 6oMHe, K oje o ó p a 3 y jy npocK O M H aH jy u Ijak o h h k o h . M cT pa«nB art>a K o ja caM mhhho y OBOMe n p a B u y ,1) — a o B e jia cy M e a o 3aKJbyM K a KojH ce n o K Jian a ca 3 a K Jb y jK O M T. A. f l e p o K a ,2) a a cy CBe TpH an c w a e npBofínTHe.

J) BnaH H3BeuiTaj 3aay*6HHe Jl. TiejiOBHtia, 1933, 106. 2) TjiacHHK c. h. a- XI, 127. Man je h cBoa c p e a ^ e M ow aa h T. no

no3HHje

a n c H a e h aKO

aejiMMHHHO npe3H aaH , — cynpoT HO M HuiJbefey T. ü e p o K a

OKyibeBa, — Ha HCToj »H B onH cy Ha h c t o i h o í

.noTy, K paj K o je je TaiHO

b m c h h h Ha K o jo j je o a y s e K ó h o , m T o

CTpaHH onBHneH

u

ce b h h h

jy>K H or n H Jia c rp a , npHCJi0H>eH0r y3 Ka-

n p B 06iiTH0M upBeHOM

SopaypoM .

ílo

— M. 3 jio k o b h íi, TjiacHHK c. h. a- XV —XVI, 62, c ji. 2, 3, 15, — K o ja je y o c h o b h HeinTo uiHpa oa pa3M a n a n n jia c T e p a KojHM a je yoKBHpeHa, a o K je n o b h c h h h HH>Ka o a Jiy s a h c to m

CMCTeMy p a ^ e H a

je

ancnaa

p a 3 a n e t o r H 3M e^y o b h x n n jia c T e p a .

T paaua,

K r i t ik a

107

CacBHM je TaqHO nHumeBO MHinjbett>e a a jé eKCOHapTeKC, 3ajeaH0 c a ABeMa óo h h hm KanejiaMa no3HHjH o a xpaMa. TeuiKo, Me^yTHM, aa je a o 3HaaH TeK y XVI Beicy; c o63wpoM Ha H>eroBy c T p y K T y p y o h H 3 n ie a a a a je MHoro C T apH jn h a a noT une CBaKaKO jom H3 XIV, aKO He HaK h H3 XIII BeKa. y )KHBonHcy Kojw je HajonuiHpHHje npoyTCH, T. O K y ite B cacBHM o n p a B a a H O Hajia3M a s a cTHJia, KojH CBaKaKO a a n o T H iy o a a s o jH u e yjweTHHKa, ko}h

cy Ha n>eiwy je aH 0B p e M e H 0 paaHJiH. F. OKytfees je ia K H 3 r a e a a

H a u ia o h noTOHC, —

A M

(^H M H T pH je?), — je a H o r a

oa

H eno3H aTor MyqeHHKa, Ha jy * H O M 3H ay n o T K y n o jm o r pHCTHMHO je a a ce nojeaHHe

K0Mn03HUHje

h>hx,

Ha

npocT opa.

xaJbHHH

KapaKTe-

HHwy je a H a 3a a p y r o M

He yo-

peaoM, c jie B a Ha aecH O h o a o 3 r o H aH H*e, noneB o a jyroHCTo»)Hor yrna, Betí c ae c H a Ha jieB O u o a o 3 a o HaBHiue, 3auiT a n n c a u Hajia3H je a H y jeaH Hy aH aJio ra jy y IjyptjHjaHCKoj h p k b h H3 XII b. y BepTySaHH. 3a MHore Tewe T . OKyH>eB TpancH H3Bope Ha 3anaay, T an o a a h y WHBonHcy, K ao h y apxMTeKTypH, BHaw MemaBHHy 3anaait>aMKHX, poMaHCKHx h b h 3 3 h th c k h x eaeMeHaTa. H o Ó a p aeo npoy>iaBaH>a nocBefceH je kthtopckhm K0Mn03HunjaMa, HapoHHTo onaj y npHnpaTH.3) MaeHrac|)HKauHja íiojeAHHHX jihihocth rioK.'iaua ce c a >MTart.eM H a r a n c a oko it.HXOBHX rjiaBa.4) He Moace ce Me^yTHM iipnmhth MHuiJbeH>e T. OKyft>eBa, H3peqeHO npe Hero hito cy obh HaTnncH óhjih oójaBJbeHH, Kaaa hx je 3Hao caMO n o mom jwqHOM 4)parMeHTapHOM caonuiTeH>y, a a cy BepoBarao no3HMjn o a caMHX cfipecaKa. HeMoryfce je h c t o TaKO npHMHTM h h npemocTaBKy aa je BJiaaap, npecT 3B Jben h s jywHOM 3 n a y nptinpaT e A ceH II. Hefcy noHaBJbaTH CBe a o BOJbHO yóe aJb H B e p a 3 Jio re K o je C3M n3Heo y n0MeHyT0M qaaHKy, Ha o c h o b y KojHX jac H o npoH3Jia3H a a je o b o A-ieKCHje III, TacT n p B O B e m a H o r a h a e a a no MajuH Kp3Jbs B a 3 a n c ji3 B 3 . T. O K ytb e B c npaBOM K aw e a a cy oaH O Cii CHMajeHHM

H3Metjy

P a u iK e h BH3aHTiije

6 h jih

BeoM a

Bonwc paíjeH . H o K psj KoHCTaHTHHa u uspeB a,

HHje H3pa^eH

3aTerHyTH y a o 6 a

ji h k H eKor caB p e M e H o r

BH3aHTHCKor B Jia a a p a ,

an pe K T H o r npeTKa KTHTopoBor, KojH je Ha c a o je h h ¡h

M opao

B jiaaH c.naB

6 h th

HeofínHHo

H 3 n ie a a

HHje

AceHOM II, je p je HacjiHKaH HHje 6 h o x e tb e H h a a j o m

noH ocaH .

6ho

H ero

nopeK .no n o xceHdcoj jih-

Y o c T a jio M K a a a je w h b o i ih c pat>eH

jo m h h y k 3 k b h m 6e3

K 3 a a je >kh-

Je;ieH e, poaoH anaJiH H K a BH3aHTHCKHX

poa^HHCKHM

x e H e h 6 e 3 K py H e,

Be3aM a c a

m r o 3 H a in a a jo in

HHje 6 h o KpaJb.

3) CeM OBe h OHe apyre KTHTopcKe KOMno3HUHje y 3anaaHOM TpaBejy Kaxe aa cy p a tje H e je a H 0 B p e M e H 0 , nncau Mncan a a je nocToja.na joui jeaHa KTHtopcKa K0Mn03HUHja Ha hct o m h o m 3H a y n o a KynojiOM, H 3 H aa ,,TpHjyMajiHor“ jiyK a ; npe fce HnaK 6 h t h TaMHO aa je OBae ÔH Jia H3pai>eHa K0Mn03Hiwja JleH3Hca, Haurra yoCTa.noM noMHUiJba h T. OKyH>eB. Y now eay Ha «aeHTH(})HKOBaH>e anKa Mn^euiescKor HryMaHa nncau ce noK.iana ca MMuiibe^eM T. npocjj. Biiaa- rieTKOBHÎîa. — La peinture serbe du Moyen -Age, II, 13. 4) BHaH Moj q.naHaK y CnoiweHHKy, LXXXVH, 4.

xpaMa, 3a Koje T. O K y ib e B c npaBOM

KP

10 8 J o iu

H euiT o:

iiw cau

H T H K a

noM H iuiba a a je Ha n p e rp a ^H O M

3n,ny

H3Metjy

xpaiw a h npw npaT e, K paj H ejw aìbe, 6 h o n3pat>eH X p h c t o b jih k h a a je , Ka.ua je 3Hfl n o p y iu e H , OBOMe

MecTy,

a a 6 h ce n 3 p a a n o

BejiMKH o t b o p KojH ca.ua nocT ojH Ha

a e o Jie n a Ha KOMe ce HaJia3w.ua Xpw cT O Ba r ^ a B a CKHHyT h

HaflOMeuiTeH Ha Xpw cTO B y (Jw rypy K o ja c e Hajia3H Ha jy w H o j cTpaHH jyroHCT0MH0r n m ia c r p a n o a K yn ojio M . O b o HHje TaMHO. T jiaB a eH. O b o

ce b h a h KaKO

no

cTHJiy h

tcxhhu h

,

TaKO

h

n o anco.iyTH OM n o a y a a p a H » y

jiHHHja Ha HOBOMe jie n y c a oHHMa Ha CTapoM e. H n o p e f l CBHjy hh

M a jio o n C B o ra

obm x

np H M e aaS a C T yanja T. npo4>. OKyH>eBa He ryów

3HaMaja. SaxBajbyjyfen ite M y joui je a a H Haiu cnoMeHHK

npoyweH je CBecTpaHO h ncupnH O.

Tòyplje BouikoBu.fi

D o r o t e j a W e s t p h a l , Malo poznata slikarska djela XIV— X V III stoljeca u D alm aciji(,,R ad“ 258, uni. r. 2, Zagreb 1937,15-60 sa60slika). Njemacka historicarka umjetnosti dr. Doroteja Westphal koja se specijalno bavi prouiavanjem mletackog slikarstva renesanse dobila je nedavno pripomoc Kaiser-Friedrichs Museum-a u Berlinu za naucno putovanje po Dalmaciji. Plod njezinog dvokratnog boravka u Dalmaciji jest radnja koju je Akademija izdala u prevodu prof. A. Schneidera. Ova radnja svakako popunja prazninu u strucnom izucavanju dalmatinskih starih slika iz vremena mletaike vlasti. Radnja gde Westphal nije niti je mogia biti cjelovita i zavrsna studija o slikarstvu novijeg doba u Dalmaciji. Ali ona dobro dolazi kao pripremna studija namijenjena da upozna naucni svijet sa izvjesnim brojem zanimljivih dalmatinskih slika koje su dosada bile slabo ili nikako poznate. Prikaz gde Westphal jest nuzno fragmentaran, jer su otpale one slike od kojih jos nema fotografija i slike iz onih mjesta koja autorica nije prispjela posjetiti. U radnji su takoder izostavljene lijepe a brojne slike grada Zadra. Ali uvazi li se, kako smo dosada stajali na tom podrucju i kako je mali dio dalmatinskog materijala dosad uvrstavan u struinu literaturu o starim talijanskim slikarima, to cemo biti zahvalni Akademiji, da je omogucila objelodanjene ove radnje i to u lijepoj opremi i sa bogatom ilustracijom. O da Westphal se izrazava u ovoj radnji oprezno te cesto uz predlozena imena majstora mece upitni znak. To je neminovno kod ovakve vrsti rada, jer je pripisivanje jedne slike nekom majstoru, njegovoj radionici, pomagacima i oponasateljima ili njegovoj skoli, na temelju analogije stila i tehnike, u svim slucajevima u kojima nemamo sigurnih podataka u dokumentima, prilicno nesigurna stvar. Ali ne smijemo stoga pretjerivati skepsomUzajamnim popunjavanjem uiinjenih konstatacija raznih strucnjaka malo se po malo rascinjaju odnosi i iskacu sve to jasniji obrisi pojedinih skola i pojedinih majstora. Pa tako, i ako se vjerovatno nece odrzati sve atribucije predlozene u ovoj radnji od gde Westphal, nije ona bez vrijednosti. Znacajno je na primer, da gda Westphal u ovoj svojoj radnji predanoj Aka-

Kritika

109

demiji pocetkom 1935 dolazi u pogledu nekih slika do istih zakljucaka do kojih je Bernard Berenson dosao prigodom svog lanjskog posjeta Dalmaciji. To je slucaj kod atribucije „Pietà“ u sakristiji splitske katedrale brescianskom majstoru Giovanni D ’ Asola i atribucije slike „Gospe na prijestolju sa svecima“ u crkvi na Poljudu kod Splita krugu slikara bergamaskne obitelji Santa Croce. Od atribucija autorice biljezim njezino pripisivanje lijepe Madone samostana oo. Dominikanaca u Dubrovniku, sto u prvi mah potsjeca na maniru Lorenza da Credi, Credijevu daku Lunetti te pripisivanje Bogorodice u zbirci nadbiskupske palaie u Dubrovniku, u koje natpis na straznjoj strani kaze da je to djelo Rafaellovo, firentinskom slikaru Domenicu Puligo. Veliki talijanski slikari nijesu pretstavljeni u Dalmaciji vecim brojem svojih djela te prema tome predodzba o njihovom radu ne biva bitno izmijenjena ni obogacena materijalom koji autorica donasa. Ipak nekoji tali­ janski slikari, koji su, kako se cini, bili omiljeli i koji su povezali osobite veze s Dalmacijom, izlaze materijalom ove radnje puniji i jasniji. To je slucaj sa slikama slikara Girolamo i Francesco da Santa Croce i sa brojnim slikama mletackog slikara oko 1600 Palma Giovine. Ovaj se zadnji majstor svojim uspjelim radovima u crkvama dalmatinskog primorja pokazuje u boljem svijetlu nego li po dosada poznatim svojim radovima u Miecima. Autorici je uspjelo naci u Miinchenu nekoliko crteza ovog majstora, koji su sluzili kao skice ili studije za slike izvedene i sacuvane u Dalmaciji. Gela Westphal u svojoj radnji pogdjekada kida sa ivrsto uvrijezenim mjesnim tradieijama. Velika oltarna slika u crkvi sv. Lovre u Vrboskoj na Hvaru pripisivala se je odavna Tizianu na temelju neke navodne biljeske 0 racunu placenu Tizianu za tu sliku „pagati al maestro Tiziano mille ducati“. Westphalova isti£e, da nema nikakva dokaza, da se ova biljeska 1 racun, ako oni u istinu postoje, odnose bas na danasnju sliku u Vrbo­ skoj i nalazi, da je spomenuta slika puno bliza nacinu Paola Veronese. Sa rezervom ona pripisuje sliku u sv. Lovre u Vrboskoj m!eta£kom malo poznatom slikaru Parrhasio Micheli, djaku Veronese-a. G. Fiocco je naprotiv drzi originalom Paola Veronese (usmeno saopcene piscu ovih redaka). 1 druga cuvena slika na Hvaru gubi svoje dugo odrzano oiinstvo. Monumentalna „Coena Domini“ u refektoriju franjevackog samostana na Hvaru nije po misljenju Westphalove nikako radnja firentinskog majstora Mateja Rosselli, £ije je originale autorica proucila u Firenci. Slika je u kompozieiji i koloritu puno bliza mletackom slikarstvu i Westphalova se pita, ne upucuje li natpis M a t e u s na toj siici na domaceg slikara Seicenta Splicanina Mateja Ponzonija. Ovaj domaci slikar i njegov ucenik Marko Kavanjin zasluzili bi, da se podrobno prouce njihova djela koja se nalaze u Splitu i u Sibeniku. Pored talijanskih umjetnika gda Westphal se u ovoj radnji bavi i nasim domacim slikarima mletackog doba. O dalmatinskim „primitiveima" veli da pise manje, jer je u tom pogledu prihvatila ono, sto sam o ovim majstorima iznio. Od grupe slika dalmatinskih primitivaca autorica s pravom odvaja sliku u katedrali u Rabu koju pripisuje majstoru druge polo-

110

KP

H T H K a

vice XIV vijeka Paolu Veneziano. Uistinu ova slika ide u jednu skupinu sa slicnim poliptihom, koji se nalazi u Piranu u Istri te sa poliptihom iz Sv. Lucije kod Baske na otoku Krku, koji se privremeno nalazi pohranjen u Museo civico u Trstu. Ove nam slike iz sjevernog dijela Jadrana pokazuju, dokle je u glavnom dopirao savremeni eksport mletackih proizvoda. Juzno odatle poznamo dosada slikano Raspelo u crkvi Dominikanaca u Dubrovniku, za koje Fiocco sa sigurnoscu tvrdi, da je radnja Lorenza Ve­ neziano. Po pricanju Dubrovcanina Serafina Cerva taj se kriz spominje u vezi sa kugom 1358, sto odgovara vremenu rada ovog mletaikog slikara. Jos nekoliko primjedaba radu domacih slikara, s kojima sam se potanje bavio. Dalmatinski majstori „primitiva“, koji u XV vijeku slikaju na poliptisima nizove svetaca na zlatnoj pozadini, nadovezuju na rad sli­ kara u MIecima. To je jasno, i Westphalova to priznaje i istiie. Ali ona pored toga spominje srodne motive i slicnost nasih poliptiha sa savremenim slikama u Markama (Le Marche sa sredistem u Ankoni). Izvjesna slicnost bez sumnje postoji; mnogostruke veze Maraka i dalmatinskih gradova takoder. Ali svejedno moramo biti oprezni u izvodenju zakljucaka. 1 kasnogoticka slikarska umjetnost u Markama razvija se dijelom pod utjecajem mletaikih majstora; ona, pored toga, isto kao sto i umjetnost dalmatinskih „primitivaca“, provincijalizira pobude i utiske dobivene izvana. Vec odatle slijedi neminovna slicnost poliptiha i slika na zlatnom fondu u dalmatinskom primorju s onima u Markama, a da ne mora biti uzajamnih veza i medusobnog utjecanja. Sigurnije su svakako veze umjetnosti Maraka s radom Nikole Bozi­ darevica u Dubrovniku. Westphalova to osobito istice i suprotstavlja dosadasnjem navodnom misljenju o ovisnosti Nikole Bozidarevica od Bellinija i Crivellija. Medjutim nitko nije nikada dovodio u vezu Bozidare­ vica s Bellinijem. Isticala se je samo srodnost slika Nikole Bozidarevica (Ragusinusa) s radionicom Vivarinija i radom brace Crivelli. A utjecaj Vivarinija iz Mletaka na domace slikarstvo u Dubrovniku oko god. 1500 bez sumnje postoji. Radu Nikole Bozidarevica prethode slike izrazito vivarinesknog karaktera (poliptih sa dva reda svetaca kod Dominikanaca u Dubrovniku). Za samoga Bozidarevica dokumentom je utvrden polazak u Mletke god. 1476. Braca Carlo i Vittore Crivelli pak, makar bili rodeni Mlecici, razvili su svoj rad u Markama. Sa sredistem Maraka, Ankonom. imao je slobodni Dubrovnik m nogo veza, pa nije cudo, da i njegovi slikari pored Mletaka, dolaze u dodir i s umjetnoscu u Markama. Carlo Crivelli je onaj originalan i rafiniran majstor, koji je gotovo do konca XV vijeka izradivao za crkve u Markama poliptihe i slike s Madonama i svecima punim zlata, kicenih zlatnih brokata, dragulja, vijenaca, voca, cvijeca, andeoskih glavica itd. Duhoviti pisac prozvao ga je zbog mijesanja suvremene tehnike i starih rekvizita tradicijonalne crkvene slike „Bizantincem zalutalim u punu renesansu“. S njim saraduje' oponasa ga i ostavlja niz slika po crkvama u Markama njegov brat Vittore Crivelli. I bas na ovog majstora, koji ponesto vodni bljestavu umjetnost Carlovu, cini mi se da osobito potsjeca slika Nikole Bozidare-

K r i 1i k a

111

vica na Bordicevu oltaru kod dominikanaca iz god. 1513, za koju Westphalova istice, da narocito jasno ocituje veze s umjetnoscu u Markama. Rad Vittore Crivellija mozemo pratiti u Markama u vremenu od god. 1481—1501. A Nikola Bozidarevic je kao mlad nau£nik god. 1476 otisao u Mletke, a od god. 1494 dalje nalazimo ga kao zrela majstora zaposlena u Dubrovniku. Kroz to vrijeme je majstor dosao u dodir s umjetnoscu Mletaka i, kako mi se Cini, s umjetnoscu Vittore Crivellija u Markama. Svakako nema u radu Nikole Bozidarevica i drugih dubrovackih slikara oko god. 1500 onog razmetljivog ukrasa koji u slikama Carla Crivelli izazivlje dojam draguljarske radnje; nema onih lica razvucenih u mantegneskne grimase; nema njegove fine stilizacije kose ni njegovih aristokratski zasiljenih glava Madona. Mnogo toga naprotiv potsjeca u spomenutoj Bozidarevicevoj siici Dordiceva oltara na poliptihe Carlova brata Vittore: djetinjski blagi izraz Marijine glave, Iaki dekorativni oblici Marijina prijestolja i sanjarske glave svetaca malih ustasca i udubljenih o£iju (sr. Westphal slika 56 i L. T e s t i , Storia della pittura veneziana, 1915 sv. II, slike str. 701 do 707). Pa jos nesto. Westphalova tocno kaze, da se djela dalmatinskih slikara, u vecini slucajeva, mogu lako odvojiti od suvremene talijanske umjetnosti. Ona su u tehnickom pogledu manje savrsena, a po shvacanju puckija nego talijanska. „Osim toga“, nastavlja Westphalova, „ona cuvaju do u kasno vrijeme elemente bizantinske umjetnosti, koje su proizvodi u sve vrijeme pritjecali u Dalmaciji. Tako je dalmatinsko slikarstvo ogledalo kulture ove zemlje, koja zaprema daleko naprijed prema Istoku pomaknut polozaj evropskog duhovnog zivota“. Ova zadnja recenica nije tocna. Domaci slikari napustanjem zlatne pozadine za svoje Madone i svece pocetkom XVI vijeka gube zadnju, daieku vezu s umjetnoscu Bizanta. A i ova zlatna pozadina nije bila neka lokaìna dalmatinska bizantinska tradicija, vec motiv, koji su, uz druge motive, dalmatinski „primitivci“ preuzeli iz Mletaka i koji su oni, u tipicnom provincijskom konservativizmu, nekoliko decenija dulje zadrzali. Uz najbolju volju ne mogu pak otkriti bizantinske elemente u siici domaceg majstora u Krku „Krist na gozbi u kuci Simuna Qubavca“, koju jedinu Westphalova poimence navodi u prilog svoje tvrdnje. Druga su stvar, naravno, kasnobizantinske ikone, koje dalmatinsko primorje dobavlja bilo iz Mletaka bilo izravno sa putovanja svojih pomoraca po Levantu; ali o njima autorica ne govori i na njih ne misli. Dalmacija je u ranom srednjem vijeku imala historijskih veza s Bizantom; ona je istaknuti rub sjeverozapadnog Balkana. I u zivotu naroda, u njezinoj unutrasnjosti, mnogostruke su veze s balkanskim zaledem. Ali umjetnost se je u njezinom primorju jos u srednjem vijeku, a pogotovo u mletaiko doba, razvijala gotovo iskljuáivo u okviru utjecaja i pobuda zapanjacke, talijanske umjetnosti. Ljubo Karaman

112

KP

H T HK a

C i r i l M. I v e k o v i c , Krstionica kod stolne crkve si>. Stosije u Zadru i vrijeme gradenja njezina i crkve si>. Donata. „Rad“ 258, um. r., 2, Zagreb 1937, 1-14 sa 24 slike. U drugoj knjizi nedavno pokrenute serije „Rada“ Jugoslavenske Akademije mjetnickog razreda objelodanjena je radnja arh. Jvekovica o zadarskoj krstionici katedrale. Arh. Pilar je ovu radnju, koju pisac zbog nenadane smrti nije bio potpuno spremio za tisak, dotjerao i upotpunio crtezima i navodima iz literature. Pokojni Ivekovic je jos prije rata god. 1911—14 rukovodio popravkom krstionice i katedrale do nje, koji je izvodilo Sredisnje povjerenstvo spomenika u Be£u; pa je tako u ovoj radnji mogao donijeti fotografija i nacrta koji osvjetljuju vrijeme postanka i podrijetlo tipa i konstrukcije ove zanimljive zgrade. Ivekovic daje podroban opis konstrukcije i oblika krstionice, koja ima osnovu sesterokutnika izvani i iznutra. Nutrasnjost je razvedena u niz sest polukruznih nisa ili apsida, kojih se osi nalaze na istoj liniji sa uglovima vanjskog sesterokutnika. Ove su apside presvodenje polukupolama; povise toga izvijaju se ravne plohe sredisnjeg dijela zgrade koji prekriva sesterokrilni lepezasti svod. Vanjske strane krstionice ozivljene su malim polukruznim nisama izdubenim po sredini svake strane sesterokuta. Ivekovic datira krstionicu koncem VI ili pocetkom VII vijeka, dakle u zadnje vrijeme prije doseobe Hrvata u Dalmaciju isticuci, da je takvo datiranje predlagao jedini prof. Bruno Bersa (brat dugogodisnjeg zasluznog ravnatelja Muzeja sv. Donata u Zadru Josipa Berse). Ovakvo je datiranje medutim predlagao vec ranije M o n n e r e t d e V i l l a r d (Rassegna d’arte, Milano 1910, No. 5, 77), koji je istakao takoder misljenje, da je krstionica „un tipo prettamente bizantino“ izveden od ravenatskih majstora. Monneret je, sta vise, kao i Ivekovic, uporedivao krstionicu sa crkvama koje imaju osnovnu na sesterolist, sv. Ursulom u Zadru i sv. Trojicom u splitskom polju; samo je Monneret pravilno datirao ove zadnje crkve u starohrvatsku periodu. I ja sam imao odvajkada utisak, da je krstionica u Zadru, barem u svojoj jezgri, starokrscanska zgrada, pa je zato nijesam spominjao niti sam je unio u seriju starohrvatskih i srednjevjekovnih spomenika. Fotografije koje Ive­ kovic donosi potvrduju ovo datiranje i pokazuju, da je neispravno misljenje Jacksona (1887) i Cecchellija (1932) koji drze krstionicu zgradom IX vijeka. Prozori u gornjem dijelu krstionice su pri popravku oslobodeni od zbuke pokazase se kao siroki, polukruzno zavrseni i izidani u vrhu dvostrukim lukom; a to su sve odlike starokrscanske periode i nikako se ne slaze sa graditeljskom praksom starohrvatskog doba. Ovo je poznavalo samo ma­ lene i tijesne, obicno prema nnutra iskosene prozore. 1 sama osnova se­ sterokutnika rasclanjena izvani polukruznim nisama a ne ozivljena plitko naskocenim slijepim arkadama i lezenama upucuje na VI vijek. Ima jos jedan momenat koji govori za to, da je krstionica bila gracfena vec prije doseobe Hrvata, a to je njezina uska i organska veza sa katedralom. Kod zadnjeg popravka krstionice god. 1924, kako izvjescuje Bruno Bersa u „La Rivista Dalmatica“, 1924, III, 62, konstantirano je, da su jedina originalna vrata krstionice bila na sjevernoj strani prema katedrali.

K ritika

113

Danasnja katedrala je istina gradevina iz XIII vijeka, ali je zastalno na istom mjestu postojala crkva iz vremena prije doseobe Hrvata. Bizantinski pisac car Konstantin Porfirogenet (X v.) ovako opisuje stolnu crkvu sv. Stosije u Zadru: „Crkva sv. Stosije je dugoljasta gradevina, sjeca na halkopratsku crkvu (u Carigradu), sa zelenkastim i bijelim stubovima, puna starinskih slikarija na drvetu, a pòd joj je od divna mozaika.“ Sav taj sjaj, mozaik i slikarije, koje se k tome u X vijeku nazivlju „starinskim“, nikako ne pristaju crkvi, koja bi bila podignuta u vrijeme IX ili X vijeka, pa nas sili na nagadanje, da je u vrijeme cara Porfirogeneta bila u Zadru jos sacuvana crkva iz vremena cvata rimske Dalmacije, VI vijeka. Jos jedan detalj potvrdjuje ovo nagadanje. Srednji brod je u crkvama bazilikalnog tipa obicno samo dva puta toliko sirok koliko pojedini poboini brod crkve. U Zadru naprotiv srednji brod je gotovo tri puta toliko sirok koliko pojedini pobocni brod. To je rijetka osebina starokrscanskih crkava u Akvileji i crkava u rimskoj Dalmaciji nastalih pod utjecajem Akvileje u starokrscansko doba. Kada je u XI vijeku iz temelja bila gradena nova katedrala u Zadru, ostavljena joj je ista sirina srednjeg broda; i ova je srednjevjekovna kate­ drala bila unistena od krizara vodenih od mletackog duzda Henrika Dan­ dola god. 1202; alije konacna pregradnja katedrale u XIII vijeku sacuvala staru apsidu i s njom davnu osebinu veoma sirokog srednjeg broda. Svi ovi momenti, koji govore za egzistenciju prvotne katedrale u starokrs­ cansko doba, potvrduju ujedno starokrscansko podrijetlo krstionice, koja se je izravno otvarala na sjevernoj strani u juzni brod katedrale. Cecchelli, dobar poznavalac rane srednjevjekovne umjetnosti u Italiji, se je ipak u najnovije doba izrazio protiv datiranja krstionice u VI vijek a za IX vijek, i to zbog toga sto je ona na visem niveau-u negoli katedrala koja je prvotno bila gradena u VI vijeku (C. Cecchelli, Zara, 1932 24). Medutim njegov razlog ne stoji, jer je i u starokrscanskoj Saloni krstionica gradske katedrale bila na visem niveau-u negoli s njom izravno spojena crkva. Ivekovic u svojoj radnji stavlja medutim u VI vijek ne samo krstionicu nego i nedaleku okruglu crkvu sv. Donata. On u tome slijedi raniju tvrdnju prof. Bruna Berse i L. Jelica (Bullettino dalmato 1912, Contributo ecc. 104). Jelic se pri tome pozivlje na sliinost sv. Donata sa Petrovom crkvom u Novom Pazaru navodno iz VI vijeka. Medutim je to poznata crkva sv. Petra u Rasu, jedini preostatak prednjemanicke srednjevjekovne Srbije, a nikakva starokrscanska zgrada. Sto se pak tiie tvrdnje prof. B. Berse o gradnji Sv. Donata u VI vijeku, ja sam jos god. 1922 u „Vjesniku za arheologiju i historiju dalmatinsku“ na str. 149—52 iznio mnoge razloge za neodrzivost ove teze i ispravnost davne tradicije po kojoj je srednjevjekovnu rotundu u Zadru podigao biskup Donat pocetkom IX vijeka. Ivekovic postavlja u VI vijek takoder crkvu sv. Ursule u Zadru, -koje su temelji bili otkopani u drugoj polovici prosloga vijeka, te sv. Trojicu koja strsi bez krova u splitskom polju. Za Sv. Trojicu Ivekovic tvrdi, da je ne samo iz istoga vremena kao zadarska krstionica, nego gradena od istoga majstora. Ove dvije crkve su medutim iz vremena tirvatske narodne dinastije i sa krstionicom u Zadru imaju samo neku 8 Jugosl. istor. casopis

114

KpHTHKa

opcenitu srodnost u tipu i osnovi. Krstionica je izvana sesterokutnik i samo iznutra ona ima niz od sest polukruznih apsida slozenih u sesterolist. Sv. Ursula i sv. Trojica naprotiv su crkve sa osnovom slobodnog sesterolista, to jest u obliku sest polukruznih nisa koje izbijaju i u vanjskom perimetru crkve. Vec po tome mada i takav tip postoji vec u staro krscansko doba, one spadaju u seriju starohrvatskih cetverolista (Branimirova crkva na Mucu, sv. Nikola i sv. Kriz u Ninu), osmerolista (rusevine u Oslju povise Stona) i sesterolista (spomenute dvije crkve i sv. Marija na Trgu u Trogiru). Pored toga mnogi drugi razlozi potvrduju, da je crkva sv.Trojice u Splitu, na koju se Ivekovic osobito pozivlje, iz starohrvatske a ne iz starokrscanske dobe. To se vidi po obliku njezinih vrata sa ranoromanickom lunetom, uzanim prozorcicima, po crkvenom namjestaju uresenom pleternim skulpturama, po karakteristicnim kamenim polukuglama uzidanim visoko u svodovima zida i t. d. Nema prema tome nikakva razloga, da ove crkve istrgnemo iz niza starohrvatskih spomenika. Iz starokrscanske dobe je, barem u svojoj jezgri, samo krstionica u Zadru; potanje strucno prouiavanje pokazace, koje je promjene ona tokom vremena pretrpjela. Ljubo Karaman

P a j j . M. r p y j h fc, Uapuua JeAena u kejiuja c b . CaBe y Kapeju. CKonjfae 1935. (rjiacHHK CKoncKor Haymior H p y iu T B a XIV.). Y cy o a

0B 0j

3Hanaja 3a

C B o jo j CTyflHjH K p e H y o je r. rp y jH fc h c k o j i h k o

nHTaiba,

c y a 6 m i y c p n c K o r M O H a iu T B a y. C B e T o j T o p n .

T. rpyjnhy He H3rjieaa n0y3aaH0 aampaite KapejcKor TnnwKa ca 1199. roaHHOM, jep je „Bpjio Majia BepoBaraocT aa 6h CaBa, npe aec})HHHTHBHor ype^e&a oSHOBjbeHor XHJiaHaapa, HanycTHO CTapor oua h noByKao ce y ocaMJLeHHMKH xchbot y Kapejw, qeMy ce npoTHBH h caB cMHcao H>eroBe H3jaBe y 42 rjiaBH XnjiaHaapcKor TwnHKa“. To aampafbe Myimio je h ocTa^e HcnHTHBane. Moje MHiuJbetbe, Koje onuinpno H3Jia>KeM y cbom ae;iy o CpóuMa y Cseiuoj ropu, B0i>eH0 hctom cyMtbOM, CBoan ce y rjiaBHOM Ha obo: aa je CaBa, nocjie cyKoSa c npnnaaHHUHMa MaHacrapa BaToneaa 36or oOHOBe XHJiaHaapa, He caMO H3 íhcto acKeTCKHX Hero h h3 npaKTHHHO-nocJiOBHHX noóyaa noweo aa noan>Ke CBojy MyqaJiHHuy 6am y Kapejn, h to BepoBarao y hcto ao6a Kaa h XnjiaHaap. Kao M3h>h oójeKaT KapejcKa fcejiHja je npe ÓHjia TOTOBa h CaBa je 3a K>y h npe Hanncao CBoj TunHK. O tom nHTatby T. je H3MaKao H3 B«aa MajiM HJiaHaK r. FlaBJia rionoBHha „Teoaocwje o ocHHBatby KapejCKe hejinje“ (fIpHJio3H IV, 1924.). M h c jth m

a a r. I\ MMa

aoH eK Jie

npaBO u i t o

npeT no cT aB jba a a cy

y

42 r a . XHJTSHaapcKor T HnnK a y npBOÓHTHH CaBUH TeKCT M o rjie 6 h t h yHeTe HeKe HaKHaaHe M3MeHe. H jh x o b c a a p w a j aoHCTa HHje y a y x y n p o n n c a Kap e jc K o r THiiHKa. C aM O , Hnje HCKJbyqeHO a a je H3BecHe H3MeHe yqwrnio Beh m caM C a B a n o c n e HCKycTBa o a h c k o jih k o r o a n H a . Ja HapoMHTo cKpefcew nawHby Ha t o , a a je Ty 42. n ia B y C a B a n n c a o He y X m ia H a a p y H ero y Ka-

K o ja

Kr itika

115

B. y m o m H3aaFby CTp. 147/8, p . 15—26, 7— 10, h jacHe peMH y n y h e H e XH^aHflapUHMa: HcflAkH.lHM(ldre CH 0\j'CT.lKK Kíl’OJKf H¿IIHCil\'k 3aHì «V C-kll KIAH, ,\i âipe KHAHTf f/Kf HI ITO,\OEMK. MH^yTHHOBy noBejby KapejH 3a aaeJi(f>aTe r. rpyjHfc a a rap a 1316. roa-, a o K y „opHrMHaJiHoj“ noBejbH ctoj’h 6826 t . j. 1317/18. OHjecMaTpa 3a opnrHHaJiHy, He 3HajyfcH a a joj je Beh C. ByjiOBHh ocnopHO ayTeimmuocT (Tjiac XL III, 13) h a a je t o npuMHO h C. CraHojeBHh (D iac C L X IX 42-3). 3HaM, a a r. Moluhh noKymaßa caa pexaÖHJiHTHpaTH Ty noBejby, aJiH oh CBoje pa3Jiore jotu HHje OöjaBHO. LLlTeTa je, h ito T. HHje ncKopncrao BHiue h rp w y h CflOBeHCKy 30HpKy XHJiaHjxapcKMX aoKyMeHaTa, Actes de Chilandar, y KOjHMa ce Hajia3e join TpH-qeTHpii ao K y M e m ra o Kapejcie TawHO o a Jh. CTojaHOBHfca y CöopHHKy OTatiJieHHH pyc. H3biKa h cJiOBecHOCTH XCVI1I, 1921., 538. p e jH .

B. TiopoButi. B ji a * o M H J i O B a H O B , Biubeuike u üp uiana u3 otcuBoiUa BjejioäaBAuka, uo üpumwy cmapux Bpijana. 3eM yH 1937, 8°, XXIV + 81. K itw r a je nw c aH a 6 e 3 np e T e H 3 H ja , o a j e a H o r ;iaH K a, rpa^y

3 a o n u u n p H y X H C T o p n jy B je jio n a B .iH h a .

H aK O

a

ao H O C H c a M o

je H ajBefcn a e o rjiaBH H X

n o a a T a K a OBe K tbH re 6 h o n o 3 H a T h 3 a p y r n x c n n c a o L ljm o j T o p n n a B jin h iiM a ,

o H a « n a K HHje ö e 3

H H T e p e ca.

B je a o -

h

Hap0>raT0 c y 3aHHM JhHBe p o a o -

c jiO B H e T a ß jn m e rjia B H H jn x öjeJio naB jiH fcK H X ö p a T c ra B a h n p e a a n > a o H>HMa. H M a h a o c T a Jienw x n o a a T a K a o M e r a a H y K o a H ac. n p H J i H m o j e n o a p o Ö H O H3HeceH h M aT e pH aJi o öyHH B je jio n a B jiH h a n p o rw a K H e 3a HaHHJia h o n o n y riyH M iiiH

ria B H h e B H tiy

h T oaopy

Kaawfcy,

yÔHUH

K H e w eB O M .

llo T n y H O C T H

n H T a ib y , aJiH n n c a u HHje 3 a h>om h h H iu a o . Ä a B a o je c a M o

H eM a HH y je a H O M

ö e jie u iK e h c a o n u i T e i t a , n t o je a H H O y c M e H a ; a o K y M e H T a p H o r n o a a T K a H eM a

hh

je a H o r .

H anncao

K to H ry j e

c n p e .w n o

3 a lU T aM n y n p o i p e c o p

aa

obhm p a a o M

aa

h caM H n o c B e T e n a w t t y cK y n ibaH > y T p a a n u n j e o y

K ao

aaae

fje d ,

HHje T p e ö a .io

fjeu,a,

l u ü i y j b a h c ji.

3Ha>w O B a

peweHHua:

M O ßjeK a K o jn je n o aa

„no T C T p ei< a HauiHM

TyMaMeHsHMa

n u t je u lu ,

kooKyx,

J.

ByjieT H fc,

K o jn je

h 6 n o r p a (} )H jy n n c u a r n n r e . O h je » e j i e o , — h t o M y j e a o ö p o —

o ö ja m ib a B a T H

iiy u iu iu u iu ,

A jih

je ,

Ha

„ B p a T C T B o je

HHTejiHreHTHHjHM CB OM e

oÖJiH Ke h

3 6 o p u iü ii , c ß a jd a ,

np.,

naeM eH H U H M a nueM eH y“ .

3Haqeiba

c ß a jia ,

ia 3 ,

peMH

o ü io A e ,

6jiH>Ke p e h n u n a y n p a B O y BHay aa H 3 ö o p naaHe Ha

T p e ß a jio

n a K H M a/io

npH poan 6ho po^eH “.

J e p ja o b o ,

np H 3 H aje M , He M o r y

pa3yM eM . H ,a m

hHMa

he

TeK n p e a

K p a Jb a

6 hth TaMHO, a a c e c e p a a p c K a T H T yaa j a ß jb a X V III B e K a ? f le T a p B y K O T H h HHje 6 ho

K paj

y B je a o n a ß jiH 3eT H e r o T acT

I Im kO jIC .

B. Ti. 8*

K P H T H Ka

116

M hji. C. h ji h ii o b mfc, {JoAOOKaj u CuepumopujaAHU pa3BUtuak BeAeca ( M a P-'iacHmca F e o r p a c f ic K o r f l p y u i T B a XX, XXI). B e o r p a a 1 9 3 4 — 6. B p j i o n p e r j i e j H a h j i e n a C T y A n ja . I\ M;innoßnfc c e a y r o , K a o HaCTaBHHK, 6 a B H o y Bejiecy h H M ao j i o b o j m o n p iu iH K e aa n p o y q a B a C T B apti. U lT e T a je c a M O

u i t o y n a p T H jn o aHTHMKOM B e ji e c y HHje a a T O HHUiTa o Me-

cT H M a H a jia 3 H iu r a o h h x M H o r o ö p o j m x CTapHX c n o M e m iK a , ö p aH H y c K o n c K o iv i M y 3 e jy , H a in e

A K a « e M n je .

(B.

TpM H or K y jiT a

a

H ap o w ro C i io m c h h k

K o je je je t o

onncao

u rre T a

r.

H.

3 a je a a H

LXXX.V, 17—8).

cy caa ca-

K o jn

B y jw fc y C u o j i e H u u u M d

A h th m k h

Ba*HH cno M eH H K MhBejiec, K a o u i t o c e

3H a, 6 h o je y ciHe K y ^ T y p e . K a K O c e p a3B H .n o ib e r o B O HMe

BeAec

HHje j o m

eaCBHM y T B p ^ e n o .

T pe6a

H M a™ Ha yM y a a t o

HMe M et?y

CiiOBeHHMa HHje ocaMJbeHO. Cp. c r a p n h 3 3 h b BejiecbHHua y a p y r o M K p a jy (r JiacH HK Cp. Y w e H o r f lp y n iT B a XLII, 127). K a o n p H Jio r O B O j cryanjH MO>Ke n ocjiy jK H T H 36npKa 3 a n H c a h H a r a n c a H3 Bejieca, K o jy je o ó ja B H O r . O. y 36opnuky 3a uculopujy Jyotcne Cp6uje I, 1936., 287—93. B. 75. Jy>KHHM

F l a k e , Türkenlouis. Gemälde einer Zeit. Berlin 1937, 8°, 445.

Otto B p jio

o

o n u iH p H a M O H o rp a c fw ja

p o K o j OCHOBH,

a jiH

B H u ie

aKUHjH np o T H B T y p a K a h c y cyM apH e.

O

Meijy

H aM a

cy

nncaH e

r p o (f )y " B o p ^ y BpaHKO BH fcy,

paaa,

HHje m o t j i o h h

3aH H M am

3a

D ía p r a je

O h y o n u iT e

o

H eM a

hh

nHTatt-e, n o

(CT p.

180);

pew n;

nncua

u e jiO M Ham iH y

H aniH M c T B ap H M a n o K a 3 y je

aa

70);

naK

je t o ö h j i o

HMeHa h h T a r a y c y a Ö H H y c b h x :inua H3 127). Oa H H T e p e ca je , M e ^ y r a M , B p jio J ly a B H r o B a oa B n ; ia p c a , K o jy n n c a u H aBOÄ H Ha npoMHTaTH. B. Ti.

He

3Ha

luh-

J ly a B H r O B O j

h> je , H a n p ., B a p a w a H H a e o Y r a p c K e (c T p .

3 a r e H e p a j i a ÜH KO JiOM HH H ja n e 3H a r a e j e y M p o , H e r o m h c jih

y GconJby

o

6 e 3 h o b h x e r y a H j a h B p jio

H a n p .,

O B e p a c n p a s e , aK O je y o m u T e 3 H a o o H>eMy, t o

A O C T a H eynyheH O C T H .

Ha

J ly a B H r y B a a e H C K O M , p a ije H a

K H iH x eB H O H e r o H a y iH O .

hh

3pH H»CK 0-(J)paH K0naH CKe 3 a B e p e (CTp. >KHBa

K apaK T epH C T H K a

CTp. 165

H K o jy

B p e jiH

W alther Pahl, Das politische Antlitz der Erde. Ein weltpolitischer Atlas. Leipzig 1938., 8°, 235. M h c to

n o jiH T H w a Ku>Hra c a jacH H M h o jih t h m k h m CTaBOM . T e H a e m tH O -

3Ha H H e n o y 3 a a H a . Cp.

Ha n p . H apoaH O C H y

K o j a je HeTaHHa y H a jß e fc o j M e p n . M epa

paan,

ona,

aa

cy ce

K apT y

J y r o c J ia B H je H a CTp.

H M a h a p y r u x r p e u ia K a .

CpÖH „ o c j i o ö o ä h j i h “

T ypcK e

60,

T a K B a je , npH-

BJiacTH TeK 1878. B. T>.

ro a.

J a k s a Ravl i c, Makarska i njeno primàrie. Split 1934. Pomorska Biblioteka J. S. Kolo II, Sv. IV. 8°, 216. Makarska i njeno primorje dali su i u XVIII i XIX stoljecu nekoliko istaknutih ljudi, i u literaturi, i u politici, Fra Andrija Kacic—Miosic, Stipan Zlatovic, pisac vrijedne knjige „Franovci i hrvatski puk u Dalmaciji“, Ivan—Josip Pavlovic Lucic, koji je napisao, pored ostaloga i „Marmora macarensia“ i „Marmora traguriensia“, istaknuti prvak narodnog preporoda

K ritika

117

u Dalmadji, Stjepan Ivicevic, pisac i politicar, jedan od prvaka u borbi protiv autonomastva, Mihovio Pavlinovic, pisac prve historije Makarske i njenog primorja fra Ante Lulic, pisac Dr Luigi Cesare Pavissich, svecenik i utemeljitelj bibiioteke u Makarskoj, koji se pisao i historijske rasprave,. Petar Kaer, i toliki drugi, pokazuju da je Makarska i njeno primorje bila u uskoj kulturnoj i nacijonalno-politickoj vezi sa ostalom Daimacijom. Nisu ti istaknuti Primorci samo fratri primorskih manastira, kakav je bio fra Andrija Kaiic, ili Antun Lulic, nego i visoki intelektualci svjetovnog klera i laici kakav je bio Josip Ivicevic. Makarska i njeno primorje nisu za nas dakle samo jedan obiian dio nase otadzbine, nego jedan istaknut dio po svojoj kulturi i kulturnom radu. Upravo zbog toga bilo je potrebno da se nasa sira javnost upozna sa ovim dijelom nase Dalmacije, divnim po svojim prirodnim ljepotama,, interesantnim po svojoj proslosti, i vaznim u razvitku naseg kulturnog i nacionalnog zivota. Knjiga „Compendio storico-cronologico di Macarsca e del suo lito­ rale, ossia Primorje“, koju je napisao franjevac Antun Lulic iz Makarske, a izisla je u Splitu 1860 godine, vec je sasvim zastarjela. Petar Kaer dospio je da izda samo „Makarska i Primorje. I opisni dio“, Rijeka 1914. Spisi Dr. Luigi-a Cesara Pavissicha odnose se samo na izvjesne stvari i izvjesne periode historije ovoga kraja. Knjiga Jakse Ravlica „Makarska i njeno primorje“, koja je izisla u Splitu 1934 g. ispunila je jednu znatnu prazninu u poznavanju nase Dalma­ cije. Pisac se posluzio ne samo starijom literaturom, koju je upotrebio i Lulic, nego i svom onom, koja je poslije toga sve do izdanja ove knjige izisla. Isticem, da je pisac vrlo savjesno proufiio tu noviju literaturu, i iz nje uzeo ono ispravno sto su nasi naucenjaci u raznim raspravama i knjigama iznijeli. Osim toga pisac je najveci dio XV stoljeca obradio samostalno po izvorima. U „geografskom pregledu“ obraduje pisac polozaj, ime, morfologijski pregled, klimu, hidrografiju, floru, faunu, stanovnistvo, naseija i zanimanje stanovnistva ovoga kraja. (7—40). Historiju Makarske i njenog primorja prikazao je pisac vrlo lijepo i pregledno. Preistorijsko doba, istorijsko doba (Trapani, lliri, Grci, RimIjani), rimsko vladanje, seoba naroda, makarsko primorje za ostrogotskog vladanja, dolazak Slovena i prve njihove oblasti, slovenske oblasti na Jadranu, Neretljanska oblast, makarsko primorje od XII—XIV v., Krajina pod Bosnom, borba za Krajinu, Krajina pod Turcima, Makarska i Primorje pod Venecijom, pad Venecije i prvo austrijsko vladanje, francusko vladanje, Makarsko Primorje pod Austrijom (1813—1918), Makarska i njeno Primorje u Jugoslaviji, prikazano je savjesno i pregledno. Tome su dijelu, kao i geografskom, dodane vrlo iscrpne biljeske, koje pokazuju ne samo vrela i literaturu, kojima se pisac posluzio, nego i daju Iijep pregled one literature, koja se ovim krajem bavila. Iza historijskog dijela ove knjige nalazi se jos: skolstvo, knjizevni rad, likovne umjetnosti, kulturne ustanove i konacno turizam ovoga kraja.

KpHTMKa

118

Knjiga je sa naucne strane dobra. Kriticno i savjesno upotrebljena je literatura, a isto tako i izvori. Upozoricemo samo na jednu omasku, koja se ¿esto moze da potkrade i koja se nalazi kod onih pisaca, koji se sluze mleta£kim izvorima. Na str. 124 kaze pisac: „Na íelu poslanstva u Veneciju bio je fra Petar Kacic sa jos sedmoricom poslanika, sto vidimo iz pisma duzda Franje Molina od 8 februara 1646 g., kojim duzd potvrduje primitak ugovora o slobodnoj predaji u podanistvo republike Sv. Marka“. Ravlic je uzeo, kao i svi raniji pisci (Lulic str. 47), da je ta dukala doista izdana 1646, 8 februara. I doista dukala je datirana „die 8 februarij, indictione 15. 1646“. Ali posto je ovo dukala, a dukale su sve datirane „more veneto“, poíinje godina 1646 ne 1. januara, nego 1 marta i ne traje do 31 decembra 1646, nego do kraja februara 1647. To se vidi odmah i iz indikcije, jer je i XV indikcija bila 1647 godine. Prema tome su delegati makarskog primorja dosli u Veneciju ne pocetkom 1646 godine, nego poietkom 1647 godine, a spomenuta je dukala izdana, po nasem kalendaru 8 februara 1647. Uslijed ovoga treba promijeniti i red dogadaja, kako su jedan za drugim slijedili. Ravliceva knjiga „Makarska i njeno Primorje“, ispunila je jednu veliku prazninu, a po svojoj ozbiljnosti moze da sluzi za primjer kako treba da se pristupi pisanju monografija nasih primorskih mjesta. Grga Novak

Russia and. the Balkans (1870—1880).

B. H. Sumner ,

Oxford

1937, 8», 724. y npowjioj khjM3h 0B0r waconnca ripnKa3ajin c m o npBy cBecKy oncewHor aejia aiwepHMKor ncT opim pa JXaBH.ua Xapwca o BajmaHCKoj Kpn3M o a 1875 no 1878. fle jio emMiecKor HCTopnMapa CoMHepa Koje flaHac HMaiwo a a npHKa*eiwo, 6aBH ce Buine hjih M a ib e h c t h m npe^MeTOM. O h He nowntte c 1875, Kao Xapnc, Hero MaJio H3 aajbe, c 1870, h He 3aBpmaBa c 1878, Hero c 1880. A ji h niaBHa pa3JiHKa H3Me^y ib e r a h Xapnca jecTe O B a. Xapnc npoy^aBa nrpy c b h x CH.ia, h b c ji h k h x h MajiHX, Koje cy y BaJiKaHCKoj Kp«3H 6une y n jie T e H e . CoMHep ce orpaHH e M rpa^e, — h y t o m nonie.uy HJie joui a a J b e on Xapnca, jep je, 3 a x B a Jb y jy iìH CBOMe 3Hatby cjiOBeHCKHX je3HKa, Koje je Xapiicy He.uocTaja.Jio, óho y c T a tb y k o p h c t h t h ce y nyHoj MepH pycKHM h cpncKHM nySjiHKauHjaMa. CoM H ep

je

C B o jy

pacnpasy

6 e c y M H .e

a n n Jio M a T C K e n c T o p n je . A ji h , y c p e a c p e ljy jy t iH H>eHy c n o j b a u n b y

nojiH T H K y M o r a o

T p a u iH jO M noJiH TH KO M , H e r o n jiO M a T C K e H C T o p n je . O b o pnoay

u ìto

B u in e

ce t o

je ó h j i o

th m

3 a M H C jin o

K ao

p a c n p a B y ii3

C By na> K iby H a P y c n j y ; o h je

flO B e c T H

oQ hm ho

y Be3y

hhhh

c

H>eHOM y H y -

y p a c n p a B a M a H3 n«-

y jw ecH nje i u t o

je S a n i y o b o m

ne-

K ojw je C o M H e p n p o y M a B a o , a p w a i b e p y c K e ,n n n J io M a ™ je y M H o ro M e

3aBH C H Jio

oa

y H yT paujH >e

IlaH C JiaB H C T e , K o jn c y

nojiHTMMKe

n p e a c T a B J b a jiH

n p m iH K e H a m a O M Jia A H H a , h

k o ¡h

cy

c M T y a im je . je a a H

H o b o jm o

n .n ,eo Jio niK H

3 a x T e B a jin

on

je

noM eH yT H

noK peT

B .ia a e a a

K ao o a

ce y cno-

119

K r i t i k a

Jb a illh b o j nOJIMTMUH pyKOBOAH pa3JI03H M a KO]H cy

BHUie

ÖHJW

pejIHrH03HH

H paCHCTHHKH, H ero MHCTO AHn/IOMaTCKH.

1870 a o 1880 B e fc je A O C T a o ö p a h n o p e A c b h x C ß o jn x n cu p n H H X c T y A H ja C o M H e p HHje M o r a o pefcH MHoro H o ß o r a , am je A O C T a C T ß ap n n p e u n 3 M p a o h A O C T a H c n p a B H O .

P y c K a nojiMTM Ka H a B a jiK a H y o a t>eHa, — o

fb o j

K o c e y ö y A y h e 6 y A e öa B H O h c t h m to b o

npeA M eT O M ,

H efte

CMeTM

o ö h Iih

H>e-

A e jio .

H

3HaJio, ajiH

npe CoM H epa ce

n p e u n 3 H o u ifc y n o K a 3 a o A a je

TeK je C o M H e p c a

Sam aH C K y

nojiH T H K y

cbom

P y c n je

no T p e Ö H O M

c e A aM A e ce rax

r o A H H a H a n p B O M M ec T y K a p a K T e p n c a ;ia o c ic y A H u a B o fccT ß a. B u j i o je JbyA H K ojH c y M o rjiH A a B O A e , a jiH ohm c y c e o t h m 3 j i h 3 a b o I i C t b o , — h H a K p a jy K p a je B a hah HHje b o a h o h h k o , h jih je A .ie K C 3 H A 3 p 11 HHje 6mo OHaKO ja K

boaho

>iOBeK

Mac

K ao

O B a j,

fb e ro ß

a

Mac

OTau.

0 H 3 j. 11,3p

H n m /ia I, a

Htije 6h o y CT3H>y hh A a c e c t s j i h o A p « H jeAHor c a B e T O A 3 B u a c e HeMawKH u a p

h>hx n o c j i o ß a

Bn-ixe-riM 1 a p * 3 0

öho

je

T opyaK OB,

a jin

M H o r o BHiue b o a h o n a p H rp a A C K H aM ÖacaA op kob

L U yB 3 JiO B H e r o c s m

h m 3 :ih c y CB3KH

B hcm spks. hberoß je

TopM aK OB.

noraeA e

A py re

ö h jio

aM Ö acaA op

H r tb 3 T H je ß ,

KBapH-iH

c n o jb s u i-

K 3A 3 h jih

H3H3MeHH»iHHM

nocso.

I"1o a

A ack-

II p y c K 3 c n o Jb 3 iiiH > a nojiH T H K a y T o j M epH HHje H M a jia e r a J iH o r h

O A pe^eH or np aß ua k s o

A 3 P y c H ja HHje ÖHJia ay T O K p aT C K a M O H ap xH ja, H e r o

je A H a 3 e M Jb a y K o jo j je nouenaH oeT H

nap jiaM e H T apH H pe>KHM 3 ß o r

npeT epaH e

napT H C K e

OH eM oryfcH O jeAHHCTBO A p w a B H e y n p a ß e .

P ycK O - T y pcK H p a T

1877 HHje X T eo r o p q a K O B H e r o M n t a T H je B , ajiH

oa

A H n .io M a T C K e n p e r o s o p e K ojH c y t o m p a T y npeT XOA H JiH , HHje b o a h o TH jeB n e r o

TopM aK OB. H rH>aTHjeB HHje 6 h o

B e 3 a M a K o je je P y c n j a y 3 e A a H a c e ö e je

napa

je

aohaohckh

U ly B S J iO ß , T o p q a -

h 're>Kit>e, h C B ojH M

yTMU3H>eM H a u a p s c s m o c y je A a H A p y r o M e caH A poM

T peH yT 3K 3 M n t a T H je B

iu t o

K ao

m h h h c ts p

A 03H ao 3a

h >h x

M n ta -

3 a B p e M e H a o ö a ß e n iT e H o

oßa-

n p e M a A y c T p H jH H a C J iy ia j p a T a : o h

r e K n o c j i e C B p u ie H o r p a T a ,

K aA

je

H M ao

Aa

3 a K Jb y q n

c T y p u H M a MHp. H a B epjiH H C K O M K O H rp e c y n p e r o ß o p e c E H m e c K O M u AycT pM jo M a

to

m ije b o a h o

r o p w a K O B , H e r o U J y B a jio B . T o p ia K O B je r j i e A a o c a M O je A H O ,

je A a 0 Ä r 0 B 0 p H 0 C T 3 a y c r y n K e K o je c y c e M o p a jie t h m A B e M a CH AaM a

yMHHHTH, CKHHe c a c e ö e , h A a n a *raj H am m yT B pA H H a uiT eT y U Jy B a A O B a .

K ao

aM Ö acaA op

y

koa

J l0 H A 0 H y ,

u a p a CBoj noA oacaj

L L ly B a jio B je n o c M a -

T p a o CTBapH MCKJbyMHBO c r jie A H iu T a p y cK O - e H rjie cK H x O A H O c a . C jih h h o 6 h c e H eiiiT O M o r.n o pefcH h 3 a M m > a T H je ß a .

AM Ö acaA op y

Ö0A>e n o 3 H a B a o

h H >eroB e M eT O A e ÖHJie c y B H iue

B aA K aH H e r o E ß p o n y , —

«C T o ^H ia T O e H e r o 3anaAH>aM Ke. T o p n a K O B , K a o C A O B a, T p e ö a jio je A a HM a u in p e

no rae A e

Befc ja K O

CT3K>y

y3AH , — th o

C T ap, h

oh

HHje

K aA 6 h c e

H a T aj H3MHH i u t o

T a o H ory. O

h

caM ,

6ho

ohh

kso

hm

y

OTejiH

oa

Aa

tb e r o B O M

H>eMy j e

O H a ÖH Jia je Befc A o ö p H M

CB ojH X

C B o je

CoM H ep

tsm ho

o c T a ja jia A e jio M

caM O

jo iu

3acT ape^a.

c n o j b a iu i t H x

aM Ö acaA opa.

aM Ö acsA ope

pyK O B O fccT ß y, o h

hm

noAah,

a p >k h

H3

c e CBe-

o n u iT e CTBapH, n o A M e -

3ana> K a, 6 h o je 3 ß o r c r a p o c T H

B eti H 3ryÖ H O c n 0C 06 H 0 CT A a n p o ß jie M e p y c K e X B aT a y u e A O ;

MHHHCTap

je , MecTO H3K Ha u iT eT y

h jto

L U p n r p a A y , o h je

c n o jb a u jH > e A H iu iO M aT C K a

nojiH T H K e

oöy-

TexHHKa, n a

h

KP

120

HT H K a

3 a Ä H n.noM aT C K y H C T o p n jy C p ö n j e Hajßa>KHHja c y OHa M e c T a y C o m H e p o ß o j KH.H3H K O ja p H M a. r i o u i T o CHje

ro ß o pe

o

p ycK O - aycT pw cK H M

A y c T p iije H aM m teH je 26 jy H a ( 8 j y j ia )

h

cnopa3yM

y

nperoß o-

H3M ei>y P y-

P a jx m T a T y . T a j

HHje o a M s x CTaBJbeH Ha x a p T H jy , h C T o r a j e a o u H H je o H>er0B0M

cnopa3yM npaB O M

h

oaH OC H M a

c y C p ö w ja h U p H S T o p a o ö ja B H jie p a T T y p c K o j,

CMHCJiy 6 h jio

cnopa

H 3 M e ijy

3a p a T H jie 3ö o r

U ,p H a T o p a ÖHJie c y

C T p n ja H H cy XTejie ä s

h

P o p ia K o r ia

B ocaH C K or

hm y c jiy w s jy n o ö e a e

C p ö n ja h

A H a p a r n n ja .

n H T a ib a ,

aJiH P y c n j a h A y -

nyHy

ocT aße

o io ö o a y

y pe-

m a B a i t y T o r a nHTaiba. K a K O je T opM aK O B 3 s n a M T H 0 , y P a jx m T a T y je o a Jiy MeHO a a M e^y

c e X e p u e r o B H H a y cT y n H U p H o j T o p H , a B o c H a a a

C p Ö H je

A y c r p H je .

h

X e p u e r o B H H a H M a jia C B a T opn a a jia

A H a p s u iH

aa

H anp o T H B

aonaaH e

n o a e jiH

K o je

je

oa

H3-

f l a je B o c H a

K O ja 6h C p ö n j n

A y c r p H jn ,

c a M O H3B ecH e H c n p a B K e r p a H H u e .

ce

T B p a n o je

Oßa

h

h U pH oj

a B 3 K33H-

B.aiba Ta>iH Hje? CoM H ep cß p ah a

na>KH>y H a H 3 B e m T a j

18 c e n T e M Ö p a 1876.

K H e3y B w c M a p K y o a

H eM aM K or a M Ö a c a a o p a y B e H y

T aj

H 3 B e u iT a j

c a o n i n r e i b a K o ja je A H a p a u iH yiH H H O H e M a w o M ckom

cnopa3yM y.

H 3M e^y

o c T a ji o r a

csap> K H

aM öacaaopy o

p e K a o M y je

a e T a Jb H a P a jx im ra T -

a a fce A y c T p n ja c npw-

CTaHKOM P y c H je 3ay3 eT H B o c H y . O X e p u e r o B H H H H H je n o M H ib a o H H iuT a. A jih HHje C H r y p n o h h a a je y P a jx m T a T y u e j i a

B o c H a Ö H Jia y c T y n jb e H a A y c T p itjH .

C a M O H a HeKOJiHKO H e a e jb a p a r n je , y B e p jiH H y M a ja 1876, A H a p a u iH je 3axT e ß a o o a P y c a caM O je a a H

a e o B o c H e , — H a HMe, B o c a H C K y K p a jH H y . H M a

je a H O p y c K o Ka3HBaH>e a a je

h

K pajH H H ,

K aK O j e m T opM aK O B

BojHHMKa

C T paH K a

y

P a jx m T a T y ,

H>eroBor

B H a n h H3

3 a naM rao ,

ajiH

n o c jie

y ß e p H J ia je pait.y J o c H c jja

a o B O J b H a , H e r o T p e ö a y 3eT H p a3roß opa

y P a jx m T a T y o h r o ß o p n o

u e ji y

B ocH y.

A H apam n

je

aa

caM O o B o c a H C K o j

P a jx u iT a T a

asopcK O

B o c a H C K a K p a jH H a

HHje

K o p n c T e fcH c e H e o a p e ^ e H o i u h y

o H a a C T ao T ß p an T H ,

K ao m To ce

p a 3 r o B o p a c HeMaMKHM a M Ö a c a a o p o M , a a je y P a jx m T a T y

A y c T p H jH a a H a n e j ia B o c H a . C o M H e p c e He H 3 ja u n b a ß a y o b o m c n o p y H 3 M e ^ y r o p q a K O B a h A H a p a u in ja .

r o p v a K O B j e 6 h o q y ß e H c a c ß o r H e 3 H afb a r e o r p a i} )H je ,

h C o M H e p He

CMe a a c e o c jio h h H a i b e r o ß a K a 3 H B a ib a , K a a c y y n H T a tb y re o r p a c Jjc K H a e TaJbH. A jih c a p y r e

CT paH e H 3 r jie a a M y B e p o ß a r a o

aa

y P a jx m T a T y h h c a M

A H a p a m n HHje 6 h o H a h h c t o c THMe, k o jih k o h e y 3eT H o a B o c H e ; C T o r a j e M 0 ry tiH 0 a a y C BojH M a o u H H jH M

H 3 ja ß a M a

c a o n u iT e H jH M a

o

HHje 6 h o

a o M a m a jy

OHaKO

n p e iiH 3 a H

Y o n u j T e r o B o p e fc n , H aM a H 3 r jie a a M a jio ß e p o ß a T H O a a m T a T y A y c T p H jH T peH yT K y,

npH 3 H aT O

A y c T p n jn

je

n p a ß o Ha

m aßH a öpnra

K a o y CBOjHM

P a jx m T a T C K o r c n o p a 3 y M a .

je Bels

u e ji y B o c H y h X e p u e r o B H H y .

ö h jis

B ocaH C K or

Ohs

3eM JbH m T 3

B3TCKe h C ji3 ß O H H je : MaTHHCKe

je

o ö a jie ,

npeT nocT aBH T H

C T ora

» y p H J ia

;ia

Pajx­

Y

to m

k s k o a a c e o 6 e 3 6 e a n o a H e-

3 r o a ™ x n o c j i e a n u a K o je 6 h 3 a n>y M o r a a h m 3 th c p n c ic o - u p H o r o p c K a

H aa T ypuH M a.

y

„CT aßH

aaßpany“

na

noöeaa

O H aj a e o

K o jH je y jia 3 H O K a o y r j i o 6 H 3 M e ijy f la J iM a u H je , T 3 j a e o T p e 6a o je i b o j p a a n

h to

H H je

cM eo

a a je A y c T p n ja

y 3e ra

H m jis

jo m

hhko

cnry pH oc™

a pyrH .

h a a jb e ,

B h jio

X p-

ii>eHe a a ji-

6h

3axT eB ajyfcH

cyßnm e 3a

ceöe

u e ji y B o c H y h X e p u e r o B H H y , KOj'y 6 h eß e H T y ajiH O C p ö n j a h U p H a f o p a o c jio -

K ritika 6 o.nn.rie

c b o j'h m

3axTeBH

o p y w je M . T a r a n

121 c o 6o m

noB JianH JiH c y h c m h h o b h o

b o j'h h n o x o ,1! H a C p 6 H jy h U p H y t 'o p y , a T aK aB n o x o a A y c T p w ja je M o p a ; ia H36 era B a T H , aK O He H3 b o jh h x , a o h o C T sapn

cy

c r a ja jie

m3 iio jih t h m k h x p a 3 J io r a .

0CH 0 B e

H3

oa

6h o

P a jx u iT a T C K o r c n o p a 3 y M a

6 m jio

B e ti

ic a a a

a p y K M H je ,

P y c H ja h A y c T p H ja 3 a K Jty q H Jie y Ile iu T H

T a j™

cy

y ro B o p ,

n o q eT K O M

18 77

k o j'h je 3 a p a 3 jiH K y

CTaBJbeH Ha x a p T H jy h n o r a H c a H . T a l a j e

ja c H O a a C p 6 wja h U p u a T o p a HH cy y C T afby c a M e n 3 a h n Ha K p a j

c O to m 3 h c k o m

uapeB H H O M ;

M o p a J ia

ce

n o c j i e h>hx h P y c H ja

noK peH yT H ,

aJiH H>eHO C Tynan>e y aK U H jy C T B a p a jio je je a H y H OBy C H T y a u n jy y K o j o j je A y c T p H ja M o m a c a CBojHM 3 axT eB H M a hIíh M H oro aa Jb e H ero y P a jx m T a T y . Y m c c to

«a

ca M o o 6 e 3 6 e ijH B a n > e C B o je aaJiM aT H H C K e o 6 a jie , o H a je

T pa*H

M o r J ia Tpa)KHTH n a p o H H T y n a r p a a y paT y,

h M o r jia

je

Tpaw H TH « a

3 a C B o jy H e y T p a jm o c T y p ycK O - T ypcK O M

c e n p n jiH K O M

n o jiy o c T p B a He p eM e T H OH aj o a h o c h A y c T p w je

6h o oa

Ha B ji h c k o m

H cT O K y.

6ho

K o j i h k o je r o a

o a p e l> e H : o 6 e Te 3 e M Jb e

O a p e lje H y n o n i e a y T aK O o a p e t je H y n o m e a y HH cy H >eroB e o a p e a O e

B ocH e

h

B y ra p c K y

i< o ja

6 h,

6 wjie

c y y c T y n jb e H e A y c T p H jn .

6a p

B y rap cK e :

p y cK a h aycT pncK a

nopea

B y r a p c ic e

y

y*eM

Oh

ce

n o 3 H B a o H a je a H y T a w y y r o B o p a

na

ce

hh y k om

oa

18 77 r a e

ycT aH O B JbaB aT H

je

je a H a

C M aT p a Jia

je a H y BeJiHKy

o 6 y x p ,a T a ;ia

C M H cay ,

h c to

K a a je n o -

P y c n ja je

McTOMHy P y M e jw jy h M a K e a o H H jy . A H a p a iu n je npo T H B o B o r a

Hefce

6h o

a n r u iO M a T u ja

Ha^HH TyMaHHJie.

1877 H H iirra He c M e T a a a ycT aH OBH

c jiy q a jy

cnopa3yM

X e p u e r o B H H e , T a j y r o B o p HHje

o B y r a p c K o j Ha h c t h

on

H 3M eíjy P y c H je

P ajx iu T aT C K H

qeTKOM 1878 n p a B H Jia y C aH C T eB aH y Mwp c T y p c K O M , a a j o j TajHH y r o B o p

K a p T e B a JiK a H C K o r

B o c H e h X e p u e r o B H H e , t o j i h k o j e TajHH y r o B o p

H eoape^eH y n o ra e a y 1877

npoM eH e

C H ara K ojH j e n o c T o ja o

jo iu

n p 0T ecT 0 B a 0 .

H3peMH0 C T a ja Jio

B e jiH K a

cjiO B eH C K a

a p * a B a h jih K aK B a a p y r a . H n s a T H je B , k o ¡ h je t h m n o B o a o M H M ao p a 3 r o B o p a c A H a p a n iH je M , a o K a 3 H B a o je c a M o C p 6 n je h U ,pH e T o p e ,

0nacH0

36or

n>eHHX

na

c e H a B e a e H a T aHKa He THqe B y r a p c K e ,

6h

MHje

yBet¡aB att>e

jy r o c :iO R e n c i< n x

Ra

noaaH H K a.

M ncjiM .no, BHflH c e H a j 6 o jb e n o T O M e l u t o

6h t h

M o rao

ce y T oj

Hero

3 a A y c T p H jy

c e H a B y r a p c K y H H je

H c r o j peqeHHUH y K o j o j

c e 3 a 6 p a H > H B a jio ycT aH O B JbaB aH >e je « H e B ejiH K e cJio B eH C K e a p * a B e ,

npea-

B H ^ a Jia M ory iíH O C T y c T a H O B Jb e fta He3aBHCHe B y r a p c K e a p ^ a B e 6 e 3 MKaKBa o r p a H H q e fc a . M m > aT H jeB je noM H H >ao h t o , K aK O j e y C B o je B p e M e A y c T p H jH ÓH Jia

a o cT aB Jb e n a

je a H a

K a p T a c TaHHO o 6 ejie)KeH H M

B y r a p c K e ; A y c T p H ja je H M aJia

BHiue

oa

roaH H e

nana

rp a ro m a M a B peM eH a

na

B eJiH K e Ty K apT y

n p o y q a B a , h H naK 3 a T 0 HHje HHKaKBe n p H M e a 6 e yMHHHJia. C o M H e p n a jia 3 H 18 7 7

6 h ji o

K ojH je

aa

je

A H a p a in H je B O T yM aqen> e TeK CT a y r o B o p a o a

H cnp aB H H je H e r o M rH aT H je B jb e B O ,

H m a T H je B

—

M o rao c hckhm ycnexoM

B e jiH K e B y r a p c K e , K o ja je A y c T p n jH

y

c s o je

h

na

je y n p a B O jeaH H H p a 3 J io r

y no T p e6 H T H , BpeM e

6 n jia

OH a icap T a

n o K a 3 a H a , a H a K o jy

O H a HHje yqHHHJia HHKaKBe n p n M e a 6 e. H a M a c e mhhh a a je o B y H e e arjiac H O C T K o j a je H3ÓHJia H 3 M e ^ y

P y c H je h A y c T p H je y

M a jio BHrne n p o a y Ó H T H H e r o l u t o

Haj6oJbe

oT K p H B a

H3 M e ^ y P y c n je

h

ony

0CH0BHy

je t o

ey np oT H O C T

A y c T p H je n o p e a

cbhx

6 y r a p c K 0M

nHTaH>y, T p e 6 a jr o

C o M H e p y qm iH O . T a H e c a r jia c H o c r n o r jie a a

h>hxobhx

h

K o ja

ycnem x

je

n o c T o ja J ia h

nHCMeHHX

Kp

122

H TH K

a

h n o r o A a ö a . Pycnja j e T e * H J ia n o A e JiH Ba-rmaHa H a 3 a n a a H y y K O jo j 6h B J i a a a o a y c r p n c K H , h Ha H C T o ra y n o Jio B H H y y K o j o j 6h Bjia,nao p ycK H y T H u a j. T a K B y n o A e ; iy c a s e T O B a o je h B H C M apK . Ilp e jw a

cnopa3yM a n o jio B H H y

T O M e, K a A je >K pT B O ßajia

A y c T p n jn

B a jiK a H C K o r n o jiy o c T p ß a ,

P y c n ja

h cto iho m n e u y

C T Bapa

O H aK O

UHJbeBe ÖHJia n o T p e Ö H a . C T o r a

3a6paHa M O *e

BeJiH Ke C Jioß eH C K e

H H T epece

je

B ejiH K y

je h

MeljyTHJVi,

o c T p B a . A y c T p n ja ,

HHje

Aa

B y rap cK y

jo j

H3pe>ieHa »

A a je je

Ha

y T ajH O M

HCTOHHor

npnxBaTajia

to

K aKBa

M rtb a T H je ß C T a ja o

A p )K aB e

THuaTH c a M O 3 a n a A H o r , a i e

C p n cT B a y 3anaA H O M

A p w a J ia

A e J ia

H A e jy

H>oj 3 a ib e n e

m e A H iu T y A a c e y ro ß o p y

o a 1877

B a jiK a H C K o r o

a e jiy

npaßa Aa y

n o A e JiH

n o .iy -

B a JiK a H a .

hb oj ce m m n o A a h e P y c n ja , aK O c a M O 3 a K o p a n H H a B a jiK a H , 6 e 3 o ö 3 n p a t o A a jih he 3 a ß JiaA aT H uejiHM n 0 Jiy 0 C T p B 0 M hjih c a M O tb e ro B H M hctohhhm A e jiO M , no cT aT H T aK aB M arH eT 33 CBe C iiO B e H e a a A y c r p n j a Hehe BHiiie 6 h t h c n r y p H a n e c a M O c a CB ojH M 3 a y 3 e h H M 3 y 3 a n a A H O M A e jiy n o jiy o c T p ß a , H e r o H e h e BHme 6hth c n r y p H a hh ca CBojHM jyrocjioßeHCKHM n o K p a jH H a M a c J ie ß e c T p a H e C a ß e h f ly H a ß a . T H M e c e oöjaimbyje h H>eHo 5khbo H H T epecoB3H >e 3 a B y r a p c K y . H a B epjiH H C K O M K O H rp e c y OHa je n ie Ha

A a ji a A a T o j 3eM JbH K o ja j o j

je

H 3 r ;ie A a ji3

H aporaT O

n o A J io w H a

pycK O M

lu to BHiiie C K p e iu e r p a m m e , 3 n o c ji e K o u r p e c a r j i e A a j i a j e Ha CBe M o r y h e HawHe A a O A a T Jie HCTHCHe p y cK H y T H u a j. O hs j e H3 B a jiK a H y H sjß e h jv ia B o ji e ji a bcjihkh 6 p o j M a Jin x A p w a ß a K o je 6h c e H3 ahhscthckc aMÖHUHje C B o jn x B J i3 A 3 J ia u a h H3 C B o je B.iacTHTe HauHOHa.iHCTHMKe HCKJbymhbocth jeAH3 c A p y r o M rjio>K H Jie, h K o je 6h, T aK O n o A e ib e H e , A y c T p n ja A ior.ua A O B ecT H y je A H O j hjih A p y r o j cfiopM H n p e M 3 ceÖ H y 33bhchoct. M3 T o r a p a 3 J io r a OH a je y r o ß o p y o a 1877 A a ß a ji a ts k b o T y M a q e ib e K o je K a o h h BejiHKy Cpönjy TaKO h c to HHje A O n y iH T a jio h h BejiHKy ByrapcKy. Ha y T H u a jy ,

O B y 0CH0BHy

cynpoT H ocT

A y c T p H je T p e ö s ji o je ,

u ito

je

to

CoM H ep

Ilo c e Ö H o

o

n o n ie A a

no nameM

K o js

je

n o c T o j a J ia

M H in jb e ik y ,

H 3 M e ljy

P y c n je

h

oÖ paT H T H B H ine n a w ib e H e r o

yyHHHO.

cp n c K H M cT B ap H M a C o M H e p r o ß o p H

M a jio .

C p ö n ja r a

ce

THMe c a M O yTOJiH KO yKOJTHKO je y jia 3 H .i3 y K p y r p y c K e B o jH e h A H njioiw aT C K e a K u n je .

3ana3HJiH

6 h o y j3 K K H erH tbe je A H 3

KaTapyn).

cm o

OBe

H a T a ;iH je ,

CHTHHje ßefc

P y c K o r a re H T a

HeTawHOCTH. riyK O B H H K

K H e33

M h j i s h s (n > e r o B a

Kapuoßa

cacBHM

H CKpeH o p a A H o

HHje

KHe3 M H Jia H HHje yBJiaHHO y H a tn y

y H yT p3uiH >y rioJiHTHKy, y C K p H B eH oj H a M e p n A 3 H cnpB a

KaTapyn

je M a jK a ÖHJia

c K apuoB O M

ra

K O M n p o M H T y je . M n jia H je

h M ap H H O B H h e M

np o T H B C B o r

B jracT H T o r MHHHCTpa P n c T H h a , n a TeK K a A h x je P n c T H h C By T p o jn u y HaAJw y A p n o , M H JiaH c e O A B O jH O o a

Kapuoßa. C A O Ö O Ö aH JO B C M O B llk

H a n s H u m m e l , Siidosteuropa und das Erbe der Donaumonarchie Leipzig und Berlin 1937, 8°, 64. r io J ia 3 H a T a iK a je

ose

p a A fb e T a, A a f ly H a ß

p a K T e p ily n a B C K O j M o n a p x n jH , y K o j o j je

C B ojH M to k o m

A a je Ka-

B e n r e o r p a if jC K a np ec T O H H tia . B e n

H HKaA HHje 6 h o , BejiH n H c a u , cpeA H U JT e 3 a C p e A ft> y E ß p o n y , „ a jiH je 6eK H jH x o ay . H a H a c r. X y M e a h A y c T p w jy h W e u iK y c x a B ib a y jy ro n c T O H H y Eßpony, h to

6u

npocT O 3a t o , a a

o 6jaujH >aßaT H

P e n y ö .iH K e

c e M o r a a nojiHTMMKa y a o r a A y c ' 1'p n c K e

K ao n p u p o a H a

n o T p e ö a Te r e o r p a t{ )C K e u e a H H e .

A y c T p w ja je , n o c b o m noaHTHMKOM p a 3 ß o jy , ö n a a a o H C T a npBOÖMTHO y ny fce H a

am

Ha h c t o k ,

je O H a p aH O C B o jy e K cn aH 3 H jy n o n e a a

u ih p h t h

h y apyrH M

np aB U M M a. O a a o a a c K a a H H a c T n je X a 0 3 Ó y p r a a y e T p H e K a a p w a ß H a noaw T H K a Te>KH C K o p o B H iue np ejvia c p e a n u iT y h to

paH>a T y p a K a y 3 H y H a B . T e K o a

3 a n a a y E ß p o n e H e r o n p e M a HCTOKy

h

n a a a M a tja p c K e a p > K a ß e n a o

je T p a ja a o , y cyuiTH HH , c ß e a o

BHUie aKTHBHOCTH n p e M a HCTOKy,

am

CTaaH O c n o a e a .e H H M

n p a ß y c s o j y y a o r y H a HCTOKy, n o r a y H O X V I I I B eK y , a cacB H M o n p e a e jb e H O y H eM aM K O j y

M T a.iH jH . f i o

h

cpean>y E ß p on y ; t o

cbom

je 6 m o

y

M e ije ,

MHCHjy;

nocae

o n e T n o je a H O M

h

H H T epecoM ; a

c n a a H O M , n p e y 3 H M a aeaHMHMHO y

Heycnexa

a p y r o j no ao B H H H X I X , n o c a e

r e o r p a tfic K O M

n o a o w a j y A y c T p w ja

H>eHO r e o r p a c p c K H

npaB O

1918. r o a . A y c T p w ja c e

hcm hhobhom

M ecT O

cnaaa p a m ije .

h

r p a H H u a n a a a a j o j B p a o Ba>KHy

H b e H a n o a H T H w a c y a Ö H H a M 3 B e aa je H3 t h x X HCTopHCK y

npoan-

X V I B e K a A y c T p H ja , y a e (f)a H 3HBn, p a 3B H ja

x h c to p h c k o m

B paT H Jia y C B o je

npße

yaecy.

f l o a e a a jyroH CTOM He E ß p o n e , n o iiH u m eB O M M H iH Jbeiby , H 3 ß p m e H a Ha M H poßH oj

KOHcJjepeHUHjH,

HHje n 3 B e a e n a

aocaeaH O

hh

c a eTHHMKor

r e o r p a (} )C K o r r a e a n u r r a , h H 3a3B afce HecyMH>HBO H O ß a n o M e p a n > a M h He m h c jih m o a r ic o .’iy r H O M epH .

H eM a

B e p .n m y

cnopM T H ,

npaB eaH a,

aa

am

n o a e a a HHje n o T n y H o

ce

aoH CT a

T exano

cyMH>e a a je C B aK aK O n p a a e a H H ja o a

caM H o aay M H aH

XpßaTH ? Mh cy h Byrapw u jt o

ohm

3h 3 m o

XpßaT H

rp aH H u e

3a

C

cy

Behoj

B p u ie H a y

c e n o c jie p a T a 3 a A y c r p n jy

K o jn c a a

ìio b c h u m

* H B e y H>oj. K o j n c y

a y ro r

cße

to

OK aeBan>a“

n p H u ia n öaa K a H C K O M

nocaepaT H O M

Hac HOBa „MHH>eHMu.a“.

o aroß apaae

K o j o j ap>K aBH .

h

no

tt>eHHM M 3Bot)eHjHM a, K o je

3 a M a ^ a p c K y ce,

K a o „ ö e 3 y c a o B H a n p e r a o c T a B K a “ a a M o p a HMaTH y c b o m aaH au

h a a HHje

y u jto

OHe K o j a je

ca

c a M O 3 a naeÖHCUMT y K o p y u i K o j . f l n c a u , a a a > e , 3H a a a

„nocae

je

h

IloaHTHM KH K a p a K T e p KH>Hre B H a n c e

6h

6y a e

hh

noT pece.

1878. r o a .

f lH c a u K a * e Ha 3 7 . CTp. C B o je K tbH re, a a

n aK T y ,

aocaeaH a,

aa to

h

H a n p .,

C M aT pa

n o c e a y 3auiTHTHH

K apnaT a.

B. TiopoBuk Jo B a n

M.

JoBaHOBHtì,

(C p n c K H H a p o a y X I X

T. Jo B a H O B H tì n n m e y c a p a ljH B a o

h

Bop6a 3a H-apoÒHOyjedunene 1903—1908. 19 37 , 8°, 160.

BeK y, X ). B e o r p a a

c T o r a c ny H O

oßoj

ih 3 h

no3HaßaH>a

o

a o r a ija jH iw a

CTBapw. B w u ie

y K o jH M a je c a M

H ero

ib e r o B a n p o -

KP HTHK a

124

iu jia K it H r a y O B o j h c t o j' 3 6 n p u H , o K o j o j je

m cry

H am eM

y

ö h jio

peqn,

OHa aoHOCH h o b h x caonuiTetba h o 6 ja uiH > e n > a. O H a je CTBapHO KopHCTaH npHJior 3a no3HaBait>e H a in e n p o io jio c T H n a n o v e T K y 0B0r B eK a. M h , H naK , HM aM O a a

To

aeo.

0B0r

y to jih k o

nepH oaa

y m H H M o h c k o jih k o

nepnoay

p e aaK U H C K H . O b o m

a a r je ,

B H uie n a a a y o>jh, h i t o

Befe

r o B o p H J io h y

h c a M o r r. J o ß a H O B H h a , h

u ito

cjioweHor

ija ja 0 B 0 r

ce

rn n raM a

o

H a jn p e ,

h h c to

H ecpa3M epH O

b c jih k

m h o fh m

OBe

a o r a ^ a jw M a

hs

r. fl. nonoBwfea

c e p n je

fee c e , HecyM n>H BO, ro B o p H T H h y kh>h3h o

J.

J y * H o j C p ö n jn . 3aTHM, H 3 J ia r a n .e r . x p o H O J io u iK o r p e a a , u i t o

npH M eaaöa.

n p e M a apyrw M a,

Jo B aH O B H fea HHje c e a p ^ a j i o c T p o r o

6 h 3a nperaeaH O C T h ö o jb e

n p o u e c a 6 h ji o

m h o p o K o p n c H H je

B e 3 a n .e

oa

cbhx

aora-

HaMHHa K o jn je o h

y n o T p e Ö H O . T p e fe e , H 3 Jia r a u .e je y a s a T p n M a x a H 3Jia3 H Jio H3 O K B H pa K o jn M y je 6no nocTaBJbeH m HeaOCJieaHOCTH.

to

Y B o a H a n a p T H ja , C Be a o aa

ao ß o an jio

je

ao

n3BecH e

H ejeaH aK O C T H h

n p n K a 3 a y r o B o p a o M n p iu u T e r y , T p e ö a jio je

H M a B H iue KOHKpeTHHX n o a a T a K a o C T a ity y C T a p o j C p Ö H jn h M a fe e a o -

1900— 1903.

HwjH o a

r o a .,

aa

6 h c e Ha o c H O ß y » h x

M o r jie XBaTaTH aa.T .e

B e 3 e h p a 3 y M e T H CBe aK U H je. O ß a K O , 3 a n p o c e m o r M H T aoua, K o jn HHje feeH y CTBapH , H M a M ecT H M H rao cacB H M y o n u jT e H H X C T B a p n, MHCTO

CTpyMHHX

r . ia ß y

o Ta-m jaHCKOM ap>K au>y

M H oro B aw H H jn

jia r a o ro a-

aH njIO M aT C K H X

nepH oa

nojeA H H O C T H .

r . JOBaH OBH fe

1905. r o a - , ajiH , 3 a n y a o , y T a jw ja H C K o j n o jiH T H u n ,

M T aJiH ja HHje K pH Jia C ß o je H e 3 a a o ß O Jb C T B O u i t o

h P y c w ja o Ö H u u ie K a a c e p a a n j i o

o c p e ljH B a it> y

yny-

a m c c th m h to o HMa n o c e Ö H y

HHje H3ÖJiH>Ke H3-

1903—4.

0H 0j o a

c y je A y c T p o - Y r a p c K a

cT au> a Ha B a JiK a H y h n p o

THB M n p u L U T e u iK o r c n o p a 3 y M a o n a je r o B o p n j i a h ja B H O h y T a jH o j a n n jio M aT C K o j npenH C U H . r t> e H o j a n n jio M a T C K o j aKTHBHOCTH H M a c e npB eH C T B eH O 3axB ajiH T H , u i t o o c T a jio

y

je nHTait>e p e i f io p a M a y T y p c K o j n o c T a j io e ß p o n c K O a HHje

ccfjepH H H T ep eca c a M O

B e q y x e jie jio .

y

P y c n je h A y c T p o - Y r a p c K e ,

ö h j i o je t o j i h k o , a a c e K p a je M p a T a c H.OM . K a a

ce t o

1904. r o a -

1912.

He c n a a a

a o B O Jb H O ja c H a .

y

H H je

BojHHMKH, MCTHHa, 6 h o to

okbhp

O B e KH>Hre,

cnoM eH yT

H T a jiw je

o 3 6 h jb h o n o M H u u b a J io Ha M o ry fe H O c r to k o m

1905.

B e p x T O J ia o ß y n p e a J i o r y o a

aß ry-

3H a, O H a a je y 3 a p > K a ß a ib e

r o a . Jia K u ie o 6 ja u m > H B O . U ,e jia n a p T H ja o CT a

y

K aK O c e t o

f l ß o j H o j M o H a p x n jH H e 3 a a o B O Jb C T B O c ap > K a it.e M

a

yT Huaj

osaK O

M T aJiH je

K aK O j e H3Jio>KeHa HHje

T p H n o JiH T a H C K o r

PaT a,

öe3 H a> iajaH , a jiH nojiH T H ^K H H M a o o r p o M a H

K o jn

je

y T im a j, h

y n p a B O H a t o nH T atb e. H w je n o M e H y T o K O J ie ö a ib e M j i a a o T y p a K a H 3 M e ^ y

E H rJie c K e h H e M a w e CTp.

74

n o M H H jy

K oqaH H M a,

ce

h th m

onacH O

iio c jie a n u e

B p jiy a a t t e

u e j i e H>HXOBe noJiH T H Ke. H a

u p H o ro p cK O - T y p cK o r

cyK O Ö a,

n o K O Jb

qeTHHMKa 6 o p 6 a y E n n p y h a p y r e C T B a p n , a o C B eM y t o m

n p e T x o a H O ö h j i o h h p e iH .

M ei>yT H M ,

CBefeeHa h h j e a H a je a H H a n o c e Ö H a

HHje

3a

nepnoa

r j i a ß a H a u io j

oa

1900— 1908.

y

HHje no-

q e T H H w o j aiKeHa h h leT H H H Ka „no JiH T H K a“ a p y r n x 6aJiK aH C K H x H a p o a a , a n o ceÖH O B y r a p a . A H e r o n a p T H ja o

y

O B o j kh > h3 h t o

E e p x T O J ia o B O M

H a M a C p Ö H M a H eM a h h pehm,

K ojH c y ö h ji h

c a o w e H H . M h c m o h y o b o m n e p w o a y HMajiH cTOTHHe H e 3 r o a a

ftH M , HapoM M To 3 Ö o r i t e r o B a < J)aB o p H 3 0 B atb a A p H a y T a h H a n ie r CHCTeMaT-

C K o r n o T H C K H B aib a h 3 C T a p e C p 6 n j e ; a m , c a p y r e c T p a H e, m h

6h

p a T c A y C T o - Y r a p c K O M T euiK O 3 a B p n iH a H c y c n e x o M

T y p c K a HHje,

c H3BecHHM p a 3 y M e B a f te M n p e K O C o jiy H a . Jty M Ö H H O

iip n 3 K a ft.e ,

C p ö n j e , je p c o B aH H y

h He 6 e 3

K a a je r o ß o p aa

je

n p o T e c T a H3 B e q a ,

o to ü o b c k o m ^a ic

a a HaM

nH T ait.y

ayCTpHCKH

abop

uapHHCKH

oaam uaaa

BpeA eao

Tpa>KHO

je

H 3B 0 3 a o h c th

n o p y y Ö H H y H3

c y HeK e H a a ß o j B o a e ö h ji h aicuH OH apH u (J)HHaHCHCKH 3aHHTepe-

LU koahhom

n p e a y 3 e fc y .

06 a

y ß H je H H p y c K H K 0 H 3 y a y B r n o j b y

n y T a c e H aBOAH K a o P o c t k o b

ciiKOM B JiaA O M o H O B O M e T proB HH C K OM 3601 oöjatie H a M e p a B a H o r c p n c i< o - ö y r a p c K o r

K ojH c y npeKHHyTH Ha

K p a jy

KibHre

H aaa3H ce n p e r a e a

„ÄeceT ro aH H a

ü e T p a 1 9 0 3 — 19 1 4 “ . t l p e r a e a je c y B H iu e c y M a p a H , a m

O h je

xeaeo

am

to

caße3a“.

BaaaaB H H e

Kpajba

c a o ö p o M noaa3H O M

T a^K O M h c a o 6 yxBaTart>eM c b h x r p a H a H a p o A H o r W H BO T a. c T p a H a HHje c e M o r a o M H oro H3HeTH,

y ro ß o p y ,

H a C B e ra o c a M

r. Jo B aH O B H fc H H je h h XTeo.

c a M O A a n o ß y q e r a a B H e a r n u ije .

B. TtopoBuk W a l t e r Sc h i n n e r , Der österrechisch-italienische Gegensatz auf dem. Balkan und an der Adria (Beiträge zur Geschichte der nachbismarckischen Zeit und des Weltkriegs. H. 31). Stuttgart 1936, 8°, VIII +205. Obo

je n p B H A e o A O K T o p c K e T e3 e, K ojH o ö y x B a T a n e p H O A o a

1896. roA - P a lje H je

1875—

n o r a a B H T o H a 0 C H 0 B y o ö ja B J b e H e H e M a w e A H n a o M a r c K e

n p e n H C K e , a 6 e 3 H OBe r p a t je H3 ay c T p n c K H X h T aanjaH C K H X a p x H B a . n p H i< a 3 je c T o ra H e no m yH , c e oöaßecT H

u ito

H aKO

6 oa>e

je

B p a o o n ce x caH .

h y paA

je y H e o

nncau

c e H H a^e T p yA H O A a

B eaH K H a n o p .

n H T a ite O B a e j e H ecyM fbH B O A aT O HajBHUie o 6 a B e n iT e n > a .

3a

n o c T a B JbeH O

LLIto

OHa

y B e K h H a jß o jb a A o a a 3 H , c e M n p ß o r H e a o c r a T K a , j o u i h c T o r a , u i t o

H ncy

nHcau

H H je A O B O ajH O XHCTOpHCKH OÖjeKTHB3H. Ja

MHcaMM, a a je

Befc

O h H aaa3H , a a je ßaaK aH C K a je a ß a

n H im e B a T a «

T aaH jaH C K a

noaH T H K a

H M a a a K aK B y a p y r y C B p x y c e M a a

A e H T e“ . H e M a c y M ib e , A a je A eao

noaa3H a

H T a a n ja

no A Jio > K H a peB H 3H jn . y

CBOjHM

n o M o rae n o ö e a n

CTaaHO

H u ia a 3 a t h m , a a y no T ny H H

C B o r H a u H 0 H aaH 0r y j e a H i t e i b a H a p a ^ y H A y c T p n je , a m

H3 BaJKHHX co ncT B e H H X H H T ep eca

rae aaaa

aa

noM eTUHMa

„ n o a H T H u n npe-

c n p e iH

je ,

ja q a ib e

hcto

TaKO,

A y c T p n je Ha

B a a K a H y . C a M O c e TaKO M o r y p a 3 y M e r a C B a H a c T o ja it a pHMCKe s a a a e , a a

cnpeMH

ay e T p H e K y O K y n a u w jy B o c H e h X e p u e r o B H H e , a a x o

cnpe™

aa

6ap

3a

ceße

a o ö n je

Heice

K O M n e H 3 a u n je .

CeM

He M o r a e a a je T o r a , oh HHje

Kp HT HK a

126

ÄOBOJbHO y 3 e o y oÖ 3n p HHH>eHMuy h XHCTopHCKe T p a a n u n je . IlH c a u «aK, Ha CTp. 16, n o K y m a ß a oöjacHHTH, a a je TaanjaHCKH npoT ecT npoTHB aycTpnc K o r ao 6 n ja H » a B ocH e h X e p u ero B H H e H 3paw:aBao TajinjaHCKe HHTepece caMO n o c p e a H O h a a je a o a a 3 H o o T y a , u j t o je M T aa n ja c a M a H M aaa a c n n p a u n je

To je

Ha H a a M a itn jy .

caM O

c

ÖH aa Beti noM H peH a

aeaHMMMHO

a a A y c T p n ja

th m

M T ajiH ja je 1875—8. r o a .

TaMHO. apxH

J la a M a u n jy ,

3ßor

aan 6am

T o r a u j t o je OHa H>y a p w a a a , pHMCKa Baaaa je 3 a 3 H p aaa o a aaa> er aycTpuC K or u iH pefea h j a ^ a it a ,

K o je

je

noTHCKHßaao

h noaHTHMKH

M T a a n jy

h

eKOHOMCKH h K o je je a o ß o a n a o A ycTpw jy H a r p a m m y A a ß a r n je . C acB H M je n o r p e u J H O r a e a n iH T e , a a je A H a p a m n „ H e p a a o y 3 e o

6uo

o K y n a u H jy B o c H e “ . ü p e

C ß e r a , o h HHje

J lß o p

6haw c y 0 a a B H 0 h o a J iy f f lo

h B o jH a CT paH K a

o to m

c a M K o jn j e

y oko

oaayM H ßao.

A

3a Ty M epy.

ap y ro

hh A H a p a iü H c a M HHje y T o j „ H e p a a o c T H “ 6h o H H M a a o a o c a e a a H , hh M H o ro HCKpeH. K aa je a o u i a o a o aKTHBHCTHqKe (|)a3e oh c e c a ß 3 a a o > K n o 3 a Ty noaHTHKy, TaMHa

h

to

h

6e3

n H H jq e ß a

H M aao

na a u H H C K y 3eM a>y

ca

npHCHaHHX

X H n o K p tiT C K o raeaH L H T e HCTHHe,

a

K ojH M

ce

je

XT eaa

c th m y

je ,

je a H y

B e3H ,

C H p o M a u jH y

To

caM oap«an>a“.

ßew H x

npHKpHTH

M aae

„noceaa

HeMHpHHM C T aH O ß ra u iT B O M c a M O

p a3 ao ra

3BaHHMHHx

J olu

A y c T p H ja

H euH B H aH 30ßaH H M ,

h H3

BeoM a H epaao

K O M npoM H ca.

aa

T ß p a Jt»a ,

K py ro ß a,

aKTHBHCTHMKa

K o je

je

je

n03H aT 0

aaaeK O

T e H a e H tjH ja

oa

fc H X O ß e

n oaH T H K e H a B a a K a H y . Ü H c a u je y o m u e

>iaK, Ha

a y c T p o (j)H a c K H p a c n o a o > K e H . O h h e

CTp.

56,

n o M H ib y h n T aaiija H C K e T e x t b e a a o c a o ö o a e C ß o je c y H a p o a H H K e H3 A y c r p i i j e pen ocA o6ode y n te T a ß a o , aKTHBHOcT CM aTpaTH

CTaBHTH

na h

he

noa

naK, y

Haaa3H T H

K ao

3H aK e

H aßoaa

3 a H>y c a M O

cacßH M

h

H 3ß e cH O j ({jopM H , pe™

npnpoaH O , a a

aa

T B panT H

h o c y fy iß a T H npeK opa.

Oh

A ycrpo- Y rapcK a,

h>hx h h k o

HHje

H peaeH T H CT H w y he,

h c to

M ecT O

T aK 0f

K o a o H H ja ,

a o ö n j e „ n p H ß p e a H y x e re M O H H jy “ Ha B a a K a H y h K a 3 a h e q a K a a je c a e H ra e c K e C T paH e „H aH BH a a p o r a H iy ij a “ aK O j o j c e T a T e > m a o a p m i e .

O

bhuh

0 B 0a>H0 o ö a ß e u jT e H . To

H auiH M nH T afcH M a n n c a u HHje a

164/5,

H a CTp.

rae

T a a H ja H C K e h a y c r p n c K e aoanpH Bao

ceM

aH T epaT ypy

o

y

to m

o

ce ro ß o p n oaH O ce

aßa-T pn

öaaK aH C K H M c a ß e 3 H M a

npeM a

C pÖ H jH

HajÖHTHHja

c a y q a ja ,

U pH oj

h

je p

HHje

c e H a jö o a ,e

1890. ro a .

H3

T opn

HHje

hh

3 H ao 3 a H a o iy

npeaM eT y.

B. Tiopoßuk E go n Heymann, 1938, 8», X II + 440.

Balkan. Kriege, Bündnisse, Revolutionen. Berlin

K ib H r a H eM a H ayjH H , a a n H M a x h c to p h c k h K a p a ic r e p . ü n c a o H a p u in p e

K yaT ype

Ä H B e o je

ay*e

M 3 a a r a H > e M y je

h

Ha B a a K a H y h a o ö p o je y u i a o y Jt> eroB e n p o ß a e M e h O a H O c e .

jkhbo h nperaeaHO,

am

He

h öecnpncT pacH O .

ja c H O nap T H C K a 6 o j a H a u H 0 H a a c 0 ii,H a a H 3 M a . n p e M a H enoßepeH >a cau

h

HM a h c t o

je hobh-

m o b c k K o jn c e T p y a n o a a n o x ß a T a a y ß j b e ß e 3 e CTßapH .

h3 a o ö a T aK o

n p o m a o c T H , C T ßapH

o

u a p a BH axeaM a,

oapeijeH

craB

a

HMa ra , H apaBH o,

h np o T H B

ce

B naH

P y c n jH je o c T a a o a o c T a

4>paH uycK e.

h

aaH ac.

nn-

M 3 a a * y fc H ,

y

P y c H M a h O p a H ijy 3 H M a y Be3H oh >jhhh H 3B ecH e r p e u iK e ,.

K ritika K o je c y a e jiO M

noT eK .ne H3 H e o öaß e u iT e H O C T H ,

c e ö a u H H a T ep eT i u t o C pöe

B y ra p e a o

h

127

Befen 6 p o j r p e x o B a .

paT a;

je

hhth

KHe3

a

a e jiO M

O epaw H aH a

A. B a T e H Ö e p r a ; K aa r o ß o p n o

p y c K O H e n p n ja T e jb C T B O c np e c T O JiO M K p H B a u 3 a H 36H jaH je C ß e T C K o r P a T a .

H3 T O K it e a a

1885.

H n c y Pycw

r ip o c r o

„ H a c J ie a n o “

h h t h j e P y c H ja rJiaBHH y jia c K y

P y M y H H je y

am

CßeTCK H P a r r w c a u fee n o M e H y r a ({jpaH nycK H y T H n a j y B y K y p e n iT y ,

Maljapa

h HeM oryfeH cT aB

n p e M a H a p o a H o c T H M a 3 a B p e M e tb H x o ß e

T a i< o je n n c a i i je a H O C T p a H O

o 6 ja u iH > a ß a o

y jia 3 a K

h

hm

r o a . a o B e jm

y

paT

He

BJiacTH.

B y rap cn e

Ha

CTpaHM LleHTpaJiHHX C H Jia.

oöum o

K ao

K o a c n n c a Jb y a n

n H liiy O XHCTOpHCKHM C T ßapH M a, T aK O , —

aa

K ojH M a x H C T o p n ja HHje c T p y K a , a K o jn

H y

OBOj

KH>H3H H M a pa3H H X C O H 3 H y fe a .

a a M O c a M O HeKOJiHKO n p H M e p a —

n n c a u T B p a n , a a c y PH M JtaH H

n p o a p J iH Ha B a jiK a H H3 y r a p c K e p a B H H u e ; a a j e A y c T p n j a T ajH OM KOHßeHUHjo M

o c n r y p a jia

cpÖ H jaH C K e

ceßn

npaßo,

T B p^aße;

aa

je

aa

y

oa

cßpm eT K a

c J iy n a jy

B y ra p c x y

H3 H a in e 3 e M Jb e „ O K p y r J io “

ö y ra p c K H

c a ß e 3 noT nH caH

B J ia a a o

1857. w c ji. Y

ao

3.

OK T O öpa

HOBwjHM

6a;iK aH CKH X c y K o ß a n o c e a H e

PaTa

CßeT CK or

500.000 1912.;

M a fe e a o H a u a ; a a je

n a p T H ja M a ,

KHe3

rae

o T c e JiH Jio y

a a je c p n c K o -

A.

K a p a ljo p ije B H fe

ro ß o p n

o

n o c jie p a T H o j

n o jiH T H u n , B o jH C J ia ß a M apH H K OBH fea H e n p a ß e a H O

n p e rc ra B - b a K ao B e3aH or

e K c n o H e H T a paH iiycKe, a H e T a r a o r a n p H K a 3 y je

K ao

ao

MHaie, y n p n K a 3 y ß ajiK aH C K e C H T y a iw je HauiHX a a H a , n n c a u je , y rjia B H O M , a o ß p o

U e jio

n3 Jiara B > e

je

np0 >K eT 0

T e *n > O M

npnK a>K e K a o HeKO o c j i o ö o l j e i b e

oa

aa

oa

c jio ß o a H o r

o ö a ß e iu T e H ,

ajin

c e x n c T o p n ja

je a H O C T p a H .

H o s o r BanK aH a

(jjp a H n y c K o r y T n u a ja h a a

Ty

a aeJiHMHMHO ii n p e n o p y ™ , n ojiH T H K a H OBe H e M a w e . aa

3H aapa.

3 a ß p u ie T K a p a T a n a c ß e

c e X H C T o p n ja p a a n je aH H M , a no jiH T H K a a p y r n M

c e o ß ja c H H ,

c e H a jß o J b e B H a « ,

M eT oaaM a.

ß . Topoßuk M a c k e n s e n , Briefe und Aufzeichnungen. Bearbeitet von W .’ Foerster Leipzig 1938, 8°, 414. K n > n ra je

oa

3 H a r a o r H H T ep eca. C a M M a K e H 3 e H j e c y x BojHHK h H eM a

h h M H o r o p a 3 y M e ß a ft.a h h na>KH>e 3 a no-UHTHwe o h caM , H ap0M HT0 y n a p T H ja M a r a e h C K p o 3 HeKpiiTHMKH, r o ß o p H a ^y T a H T . H a c

3aHH M a

n p o T H ß C p ß n je , y je c e H

1915.,

je a H O M

OHa

nap T M ja

3 a m T o HHje a o i u j i o

217). ao

n p ii3 H a je

rae

ro ß o p n

h

ß ep H O ,

BpeM e 6 h o

o

ocf>aH3HBH

y K o jo j je M aK e H 3 e H 6 h o rjiaB H H 3 a n o B e a H H K . BpeaH oem

C p Ö H M a c a M n o 3 H a o H a jß o Jb e

M ecT y (c T p .

To

n a p y B n jix e jiM y , KOM e je je a H O

Hap0M HT0

T y HM a a o c T a n o a a T a K a o a jia c K a B . „ y

o

a o r a ^ a je .

cacßHM noaaH H M KH , oc[)HUHpCKH

H M a,

H a n a a a ja

ceM

T o ra,

H b e ro a

cya

BojH H Ke

B a jiK a H a “ ,

npn.ro h h h o

U eH T p ajiH H X

C n jia

o

H aM a j e B e o M a K a*e

o h Ha

o 6 a B e u iT e n > a o t o m

u

B y ra p c K e

Ha

C o jiy H

h AHTaHTHHe T p y n e y r p w o j , K a o h o TpBen>HM a h c y K O Ö H M a M e ^ y caße3HH-

UHMa.

B e jie n iK e

3 a B p m a B a jy

c jio m o m

H H T e p H au n jo M y O y T o r y h n p e ß 0 3 0 M 3ho

1915.

U eH T p ajiH H X C n j i a h M aK eH 3e H O B O M y C o Jiy H . K p o 3

r o a - K a o n o ö e a H H K n p e ß e 3 e H je

1919.,

y

M e c T a K y a je p arao M

n p o jia -

oßpT y

K a o 3 a po Ö Jb eH H K .

B. Ti.

cpefee,

128

KP

HT

HK a

M i l a d a P a u l o v á , Tomas G. Masaryk a Jihoslované. Ceskoslovensko-jihoslovenská revue VII, (1937), 9—10, 241—287. íeska zgodovinarica Milada Paulová v Pragi, ki se bavi z nasimi juznoslovanskimi vprasanji, je leta 1937 priobcila v omenjenem casopisu studijo o Masaryku in juznih Slovanih. V njej je dokumentaricno pokazala zanimanje, vpliv in sodelovanje Masaryka z juznimi Slovani od devetdesetih let preteklega stoletja pa do svetovne vojne. Vidni mejniki Masarykovega déla za ñas in z nami so v tej studiji podrobno obdelani. Najprej je Paulová orisala Masarykov ucinkoviti govor v avstrijski delegaciji 1892 lela o Bosni in Hercegovini. Nato je obrasnavala Masary­ kov vpliv na juznoslovanske dijake od 1896 leta dalje, priáemer je kritiáno razlozila razmerje prve juznoslovanske generacije do Masaryka nekako do 1900 leta, potem druge do 1906 in koncno tretje od 1907 do 1910 leta, ko se je potem zacenjal v juznoslovanski mladini od leta 1910 dalje miselni razhod z Masarykom. Nasproti njegovemu realizmu, ki je slonel na notranjem, kulturnem delu, je stopil nacionalizem, ki je hotel revolucionarno doseci najprej narodno svobodo. Masaryk je bil pri tem sam v dusevni krizi in koníno priznal pravilnost stalisca, ki se je nanj postavila juznoslovanska mladina. Paulová je po tej analizi orisala Masarykovo vlogo v zagrebskem in Friedjungovem procesu, ob balkanski in svetovni vojni. Z vsem priznanjem ji moramo biti hvalezni za marsikaksno podrobnost in pa zato, ker je pódala zgosceno, celotno sliko na znanstveni osnovi. Dovolil bi si samó nekaj malih dopolnil, oziroma popravil, glavno glede slovenskih Masarykovcev. Gibanje okrog lista „Hrvatska Misao“ (1897) je bilo res predvsem hrvatsko (str. 255); toda poleg Srba Sajkovica je sodeloval ze tedaj tudi Slovenec Karel Schweiger pod psevdonimom Meznarsiá. — Tisti prvi slovenski prevod iz Masarykovih spisov v „Slovenki“ 1899. leta je bil podpisan z mojo kratico D. L. Knjizico „Kaj hofemo“, ki je obsegala dva (str. 257) moja sastavka (pri prvem se nisem hotel imenovati, da bi ne bilo prevec enolicno) in moj prevod Drtinovega spisa „Ideali vzgoje“, sva skupaj predelala z Demoto (str. 257). Knjizica je podajala v kompilatoriíni obliki Masarykove nazore. — Antón Kristan — Paulová ga je samó imenovala (str. 257) — je obiskoval Eckertovo zasebno trgovsko solo v Pragi in ni bil akademik. — Lorkovicev o£e ni bil profesor historije, ampak nacionalne ekonomije (str. 277). — Koridor med Cesko-Slovasko in Jugoslavijo naj bi bilo Gradiscansko (ki je nadaljevanje Prekmurja), a ne Medmurje, ki v njem ni hrvatskih manjsin, ker je Medmurje sploh hrvatska dezela in zdruzena z ostalo Hrvatsko (str. 277). Pozneje (str. 282) je to povedano pravilno. — Sestanka v Trstu sta bila med vojno 1915 leta, a ne spomladi 1914 leta, kar je ocividno tiskovna napaka (str. 280). — Razglas zaradi „Jugoslovanske legije“ je bil izdan v januarju 1915 leta; vsaj v áisicevih „Dokumentih“ ima akt, objavljen po izvirniku, ta datum (str. 280).

Dragotin Loncar

K ritika

129

L. Pf ef f er , Istraga o sarajevskom atentatu. Zagreb, 1938, 8°, 176. Q. M. Curcin, urednik „Nove Evrope“ izdao je knjigu suca-istrazitelja u sarajevskom atentatu g. Pfeffera i propratio je predgovorom i napomenama, podvlaceci „da je ovo svedocanstvo bivseg Suca-istrazitelja od prvorazredne istoriske vaznosti“. Ono bi to mogio biti u svakom drugom slufaju, u ovom ne. Uspomene, ocene i rasmatranja nacionalno svesnih Hrvata sudija, kao Dr. Jure Filipovica, Dr. Suteja, Turkovica i dr., koji su bili po svojoj sluzbi pomocne sudije u istrazi, a osecali solidarno sa Srbima, mogli bi uneti novih, i svakako pozitivnijih elemenata nego ovo obavestenje bivseg islednog sudije, koji je osecao i radio — ovo konstatujem bez ikakve zamerke — kao i vecina drugih cinovnika habzburske birokratije, u duhu karijeristickog dinasticnog palriotizma. U Austo-Ugarskoj Monarhiji, saveznoj drzavi skrpljenoj od mnogo drzava i naroda, nije mogio biti jednog, austro-ugarskog patriotizma. Postojali su posebni patriotizmi raznih naroda a pored njih ili hladna korektna-'dinasticna lojalnost ili nesto toplije osecana birokratska ili verska solidarnost s dinastojom. Birokratska dinastiinost je najcesce bila jos malo idealizovana osecajem svoje narodnosti, dovedenim u sklad s interesima dinastije. Osecaji takvog karaktera, dakako, nisu mnogo ideaini pa zato ni duboki, te su kod inteligentnijih egoista pomesani s jakom dozom skepse i cinizma. Kad se vodi racuna o tom crno-zutom mentalitetu, onda se mogu razumeti i mnoge izjave koje bi se inaie cinile protivrecne. Bivsi sudijaislednik nam je, uz povrsan istoriski okvir dogadjaja, uzgred nabacio i vaznije momente svog zivota i karijere, koji bi karakterisali njegovo hrvatsko nacionalno osecanje i ispravan napredniji sudski stav. Spomenuo nam je i svoj kritican stav prema poseti Franca Ferdinanda Sarajevu, svoje naslucivanje o politickim motivima atentata koje je, kako tvrdi, saopstio prestolonaslednikovu lekaru kao odgovor na njegovo pitanje o tom, i opisao nam je, potanko svoj uspesan metod da savesno odgovori svojoj duznosti islednog sudije, da dodje do materijalne istine primenom samo osvestanih pravnih sretstava. Narocito mnogo pripisuje taj uspeh apelovanju na osecaje pravicnosti kod ucesnika u atentatskoj zaveri da ne dopuste da zbog sakrivanja prave istine trpe i stradaju mnoge nevine pod sumnjom zatvorene licnosti. G. P. pokazuje neprikriveno svoju strucnu sudisku ambiciju da u poverenoj mu istrazi dodje do pune materijalne istine. To objasnjenje licnog stava pokazuje se kao jedan cilj knjige. Ovde je isledni sudija pledirao svoju stvar. Ali, prema pouzdanim izjavama, koje su objavljivali ili privatno davali, pre ili povodom objave ove knjige, jos zivi okrivljenici, ne izlazi da se drzanje islednog sudije kretalo strogo u granicama objektivnog sudskog postupka. G. P. je grubim izrazima pokazivao svoje neraspolozenje prema okrivljenima. Mucenja u sudskom zatvoru nije bilo ni tom prilikom kao sto ga redovno nema u sudskim zatvorima. G. P. je s birokratsko-dinasticnim patriotizmom i ambicijom vrsio istragu. „Da je sam Berhtold Iicno vodio istragu, ne bi njegov stav izgledao vise austriski“, kaze iz licnog iskustva g. V. Corovic. Da je usao u psihologiju srpskog pokreta — sto je, dakako, prirodna stvar — sve9 Jugosl. istor. casopis

130

Kp

h t h Ka

doci izjava koju je jednom u to vreme ucinio pred piscem ovih redaka: Svi ste Vi Srbi veieizdajnici, a delite se na dve vrste: jednima se to moie dokazati, a drugima ne. To tacno shvatanje psiholoske pozadine atentata g. P. je primenio u ¡strazi kao i sada u knjizi objasnjavajuci misao 0 atentatu raspolozenjem omiadine. Pri£ao mi je poi. Vasilj Grdic, kako mu je Zerajic prilikom posete Franca Josifa Sarajevu rekao, s rukom u dzepu na revolvera: Ovako mi je bio na dohvat, a Vasilj mu je odgovorio: Nemamo mi tih ljudi! Ciganovic je sli£no rekao Principu. I Zerajic i Princip su pokazali da ziva ideja ima ljudi. Da je g. P. imao i prilicno veliku dozu skepse, pokazuje cinjenica sto mu je pisac ovih redaka mogao, u pola sale pola zbilje, reci, kad se u to vreme hvalio uspesima svoje psiholoske metode u ¡strazi: Vi biste mogli u obrnutim prilikama (mislio sam: poste oslobodenja) isto tako dobro voditi istrage u obrnutom smislu, sto je on s ponosom potvrdio. Ovom knjigom pokusava g. P., donekle, sliian takav nezahvalni posao. G. 1914 nastojao je, u smislu zelje beikih faktora, da nade krivicu zvanicne Srbije. Nije je mogao naci, jer je nije ni bilo, i to je onda lojalno priznao 1 u tom smislu dao materijal za znameniti izvestaj zvanicriog beckog izaslanika Viznera. Sada g. P. uz opis atentata i atentatora indirektno veze svoj pledoaje s odbranom zvanicne Srbije. Za svoju punu odbranu nije dao neosporne.a za davno izvrsenu odbranu Srbije nikakve nove dokaze. On nije mogao potpuno izbrisati senku, koja negdasnji okrivljenici, mozda subjektivno nesto pretamno, ali svakako ne potpuno neverno slikaju. Drugi element ove knjige je opis glavnih momenata i ocena glavnih ucesnika u atentatu. O prvom smo podrobnije i autenticnije obavesteni Museovom objavom stenografskih belezaka s rasprave nego ovim referatom koje je sastavio isledni sudija po svojim zabeleskama i secanju cetvrt veka docnije. U drugo pitanje, da sada sudi o atentatorima, nije trebalo da se g. P. upusta, najmanje na osnovu elemenata istrage. Tu on sada nije mo­ gao izneti nista novo ni pouzdano, a morao je, na osnovu jednostranih podataka iz jedne vanredne delikatne situaaije, dati svoju pogresnu impresiju. Mnoge karaktere i drzanja je pogresno shvatio i ocenio. Mnoge vrlo zavodljive indicije, koje i danas g. P. odrzava zivi, ucesnici, jedino zbog istinoljubivosti, pori£u. Stav mnogih optuzenika, koji su u istrazi izlagali sebe da spasu druge, pogresno je ocenio. Vecinu ih je g. P. pravednije u habsburskom rezimu okrivio nego u jugoslovenskom osudio. Delikatna je bila odbrana aten­ tatora 1914. Ta golobrada bosanska omladina je idealnije, nesebiinije, mudrije i istinitije branila nacionalni stav u to tesko vreme ropstva nego sto ce ga znati da ocuvaju odgovorni drzavnici i naucnici u vreme slobode. Ako ne od g. P., onda od g. izdavaia, poznatog javnog radnika, nije trebalo da ucesnici te nacionalne zrtve doiekaju stavljanje pod takav sud pred kojim se, i zbog delikatnih liinih i zbog opstih nacionalnih razloga, teze mogu braniti nego pred sudom od 1914. G. P. ima pravo da brani sebe, ali nema pravo da i sudi zrtvama koje je isledjivao. Ne moie, takodjer, oslabiti uverenje da je istagu u tako vaznom procesu mogia dobiti samo licnost koja je zasluzivala i opravdavala tako visoko poverenje.

131

K fi t ik a

U knjizi ima stvarnih gresaka o istoriskim cinjenicama kao i u podacima o atentatu. Tako na pr., ucesnik u atentatskoj zaveri Mehmedbasic nije bio na bekstvu uhvacen pa da je pobegao iz zatvora (s. 74—75). Prema tom otpadaju i pisievi politiiki zakljuici o vladinoj tendenciji povodom toga. Korisna stvar ove knjige jesu ilustracije i izdavaieve Napomene (s. 193—176) o delima i liinostima koje stoje u vezi s ovim pitanj'em.

Vasilj Popovié Ad: D o r o t e j a W e s t p h a l , Malo poznata slikarska dela X IV i X V III stoljeca u Dalntaciji. (Jlì, str. 108) Giuseppe Praga u „Archivio storico per la Dalmazia“, Ottobre 1935, Roma str. 10 nota 1, biljezi po dokumentima zadarskog arhiva boravak Vittore Crivelli-ja u Zadru g. 1469 kao i boravak u istom gradu njegova brata Garla. Bilo bi dobro da se ovi dokumenti £im prije objelodane Jer ce moci da ispune dosadasnju lakunu u datama zivota i razvoja ovih dvaju majstora.

Lj. K.

9*

PRIKAZI Zitja Konstantina in Metodija. Prevel in razlozil F r a n c G r ¡ v e c . (Cvetje iz domacih in tujih logov, 8). Celje 1936, 8°, 150. Nova publikacija Fr. Grivca, tudi citateljem nasega Jugoslovenskega istoriskega íasopisa znanega neumornega raziskovalca zivljenja in delovanja slovanskih apostolov Cirila in Metodija, je razdeljena na stiri dele: 1) uvod, ki podaja v zgosceni obliki zivljenjepis sv. Cirila (Konstantina) in Metodija (5—31), 2) opis in ocena glavnih virov za zgodovino solunskih bratov (32—46), prevod Zitja Konstantina, Zitja Metodija in takozvane Rimske Iegende v slovensíino (49—120) in 4) komentar k prevodu (121—148). Délo je izslo v zbirki, ki je misljena v prvi vrsti kot serija pomoznih knjig za srednjesolski poduk. Zato bi mogoce v publikaciji take vrste ne iskali one bógate vsebine in stevilnih novih izsledkov, ki jih to délo prof. Grivca v resnici nudi. Prav radi teh ste­ vilnih novih rezultatov moremo Grivceva „Zitja Konstantina in Metodija“ smatrati za povsem samostojno znanstveno délo, ne le za pomozno knjigo, v katero bi bil avtor zgolj strnil v poljudni obliki dosedanje rezultate nasega znanja o Cirilu in Metodiju. Grivec ni uporabil le najnovejsih izsledkov slavistike, bizantinologije in teologije, do katerih so prisli drugi; v svoje délo je vkljuciltudi stevilne lepe uspehe svojih dognanj, ne samo takih, ki jih je objavil ze drugod, marvec mnogo tudi povsem novih. Naj navedem iz bogatega komentarja za „Zitja Konstantina in Meto­ dija“ le nekaj posebno pomembnih rezultatov lastnega Grivcevega znanstvenega déla. Tako splosno, toda vseskozi podprto ugotovitev o veliki ceni obeh virov kot originalnih literarnih del, tako po obliki kot duhu in vsebini. Zitja sta dalec od suzenjskega posnemanja, kot so mislili nekateri, tedanjih bizantinskih svetniskih zivljenjepisov. Grivcu gre tudi zasluga, da se je poglobil v teolosko stran obeh Zitij in prisel pri tem do prav lepih rezultatov. Odkril je v obeh virih stevilne doslej nezapazene citate in izraze iz Svetega pisma ter mnogo iz liturgije in del sv. Gregorija Nacijanskega (330—390) prevzetih mest. Pretirano se mi pa zdi, gledati v Zitjih zaíetek slovenske knjizevnosti in smatrati vira kot najstarejsa spomenika umetniske slovenske proze. — Mogoce je, da ne bo vsaka Grivíeva trditev vzdrzala pred zgodovinsko kritiko. V zgodovini Cirila in Metodija bodo vedno ostali problemi, ki jim me ne bomo zlepa prisli do dna. Pomagati

133

P r i k a z i

si bomo morali z domnevami ter veájo ali manjso verjetnostjo. Tudi Qrivec si je moral na la nacin pomagati in operirati tu pa tam namesto z gotovimi dejstvi le z moznostjo takega ali drugaánega poteka dogodkov, ki so se „morebiti“ ali „mogoce“ tako ali drugaíe iztekli. Tudi marsikaj kar je povdarjeno kot gotovo dejstvo se mi ne zdi se povsem trdno zasidrano. Ali je bilo bratoma ob koncu 866 ali v zaíetku 867 res iz Morave „treba odpotovati v Rim“ (17) se mi vendarle ne zdi se povsem gotovo. V lu£i svojega znanstvenega prizadevanja in déla drugih nam je Grivec na posreíen na£in priblizal in predoíil Zitja Konstantina in Metodija, oba teksta, kot pravi, mojstrovini staroslovenske knjizevnosti. V resnici dobivamo ob citanju obeh virov in ob spretnem vodstvu Grivíevega komentarja vtis kako velike zgodovinske vrednosti sta oba zivljenjepisa in kako visoko stojita kot literarna spomenika. Samoniklost obeh virov in visoko literarno kulturo njunih avtorjev je mogel povdariti Grivec z vso pravico. S svojo publikacijo je storil veliko uslugo zasluzeni popularizaciji obeh glavnih virov za zgodovino Cirila in Metodija. M. Kos

F. § i s i c, Nekoliko isprava iz pocetka XV st. Starine XXXIX. Zagreb 1938, 129-320. Prof. F. Sisic je izdao nove isprave, koje su ovdje po prvi put publikovane ili uzete iz rijetko pristupnih zbornika ili djela. Kod svake isprave naznaíen je arhiv u kojemu se dotiína isprava cuva ili iz koje je publikacije uzeta i gdje je stampana. Sa obilnim komentarom popratio je prof. Sisic ona mjesta u tekstu, koja se ticu historijske geografije i rodbinskih veza. Posto ce sigurno jos mnogo godina proci dok Jug. Akademija izda „Codex diplomaticus“ za XV vijek, ova ce zbirka isprava XV v. nadomjestiti nasim histori2arima taj nedostatak i to tim vise, sto su dañas mnogi porodicni arhivi u inostranstru gotovo sasvim nepristupacni, a i sam prof. áisic imao je mnogo muke dok je u njih dobio pristup. Ove isprave zahvataju jedan dio vladanja Kralja Zigmunda Luksemburgovca (1387—1437) i protukralja Ladislava Napuljca (1386—1409) od 6. januara 1401. do 29. dec. 1408. Najvise ima isprava kralja Zigmunda, Ladislava Napuljca, pape Bonaficija IX., bosanskog kralja Stjepana Ostoje i njegovog vojvode Hrvoja, a uz to jedna do dvije isprave dalmatinskih gradova, dalmatinskih i hrvatskih kaptola i samostana, hrvatskih i madarskih velikasa i íalijanskih svjetovnjaka i svecenika. Vecina ovih isprava je vrlo vazna za nasu historiju. Sisic ih je ispisao iz drz. arhiva i arhiva mad. narodnog muzeja u Budimpesti,1iz arhiva grofa Festeticha u Kesztely-u, grofova Zichy-a a Zsély-u, grofova Telekija u Maravásarhely-u, Gyómróu, ósobito iz arhiva hercega Batthyany-a u Kórmendu, gdje je bio nekoliko puta, hercega Esterhazy-a nekoc u Kismartonu a sada u Budimu, porodice Mackás u Tinkovi, onda iz arhiva erdeljskog muzeja u Cluju (Kolosvár), grada Sopronja i peiujskoga biskupa (u Peíuhu). U Italiji iz drz. arhiva i biblioteke Paravia u Zadru,

n

134

P HK a 3 H

drz. arhiva u Napulju, Firenci, Veneciji i iz vatikanskoga arhiva u Rim u. U Cehoslovackoj iz arhiva kneza Schwarzenberga u Treboni. Iz drzavnog arhiva u Be£u. A kod nas iz kr. slob. grada Koprivnice i Krizevaca, Franjevackog arhiva u Sibeniku i Srpske kralj. akademij'e u Beogradu. O stale isprave izvadio je iz Luciusa: Storia di Traù i Inscriptiones dalmaticae. O nda iz J. K ollera: H istoria episcopatus Quinqué ecclesiarum, P osonii 1784 i Petra G ian Marie: M em orie storiche di Ragusa, ciji se rukopis nalazi u biblioteci FranjevaCke brace u Dubrovniku. Jos je uzeo jedan ovjerovljeni prepis isprave sa hrvatskog na latinski iz Bulletina di archeologia e storia dalm ata VI (Spalato 1884).

Stjepan Antoljak T h o m a s W h i t t e m o r e , The Mosaics o f St. Sophia at Istanbul. Second preliminary report work done in 1933 and 1934. The m osaics of the Southern vestibule. 1936 4°, 57 ca 20 TaÓJiHua. y Beh

1933

TOKy

HeKOJiHKO

1934

h

ro am a

roa.

óaB H

no3H am

C o c jw je y U a p n r p a a y , H 3H eo je

Ha

M 03anK a

14

oko

m.

Oh

je

o C jio w e H M p a M o p o M . y

BpaT a, a K po 3 a p y r a

6poH3aHa y jy H y

a p y rH X B paT a, cpeano

ocB eT JbeH H

npocT paH H M

y

no

je ji a H

c u ia H iu u H B e j i u k u , k o jh j o j i i o a h o c h

a jieBO

je J y c ü iu H .u ja H

I,

O

paM ena

h

h

H e u iT O HH>Ke.

n p c H jy

y MaJinM

CBaKO M p a M e H y , p e c e

10 0 0 r o f l . , a n o c n e

c T O Jiy , AecHy noTO Ba

jx e c H o o .n

Cocjwje,

C B o jy

hoch

pyuy

OHa

ap*h

a o s t e iw

h

jxejiy

CTpaHe

on

K ohaera,

3 a / iy * 6 n H y .

M a c Jjo p n o H

on

n p e i< o p a w e H a H >eroB e

H ore,

K o jn n a .u a Ha jie B y H o r y

noK puBa

ce

h

r jia B y

3jiaTHH opHaMeHTH, To cy t. 3. s e g m e n t a

q e r a p n p o M Ó a , K o jn

H eno-

Ha O B O M e

tb e j e

0 CH0 BaH

rpaa,

K o je

Ha

H a jia 3 H

je ^ H e h c a p y r e

H 3H aa

H>eHa n a j m a jo j

ce

B e K a . M o 3 a H it n n o K a 3 y jy

B J ia a a J ia u ;

M a c jjo p H O H

on

H apT eK ca h a y r

M 03aH K a

H aóopH M a.

MacjfiopHOH.

jie jio r p a iw a c {)o p M n p a H o r

12 C

U apnrpaa,

iip jK e h H oK O B paT H H K , o ó a B H je H o k o

K ojH

npncycT B y

K ojH npxcH u p K B y cb .

BoropojiHua je o ó y q e H a y HCTe TKaHMHe h nere 6 o je . C B o jy M a .i o r a XpHCTa, a jie B a j o j p y K a X pH CT O By

ocobhhh

npo3opoM ,

c a X pH C T O M H a K pH Jiy.

B o r o p o f l H u e n p e ,n c T a B Jb e H je

ce ce.

h> c e y ;ia 3 H Jio K p o 3 6 p o H 3 a H a

M e c T y r o B o p H J io c e y je jiH O M e A O K y M eH T y H3

BoropoflHuy

K o jti

upK B H

M eceny

n p e M a tbnjw a H a jy K H O M e 3 n a y .

y cpeflH H H

^yB eH oj

npo.na3HJio c e y H apT eKC . Mo3amtH, 1935 r o a - , H a jia 3 e c e H 3 H a a o b h x

BpaT a

OTK puBeHH ae(j)HHHTHBHO

y n jT M o p ,

y

B H a e jio Jia H a y jyacH OM B e c m Ó H J iy O B e

u p K B e B p jio 3 H aq ajH e M 0 3 a n K e . B e C T n 6 n ji J i e r a je

T.

a p x e o jio r

OTK pnBaft>eM

n a f la

B n u ie y

o Ó JiH K y

opH aM eH ar

npeK O

M ejia ti

Ha

napa"

ja B J b a

ao

T o r à c y s e g m e n t a y o S jiH K y K p c T a H j i n y o Q jiH K y 3 B e 3 ,n e.

Jlnue BoropoflHite HcnoJbaBa H3BecHy

pe3epB ncaH O CT

h

He H3,n,aje HHKaKBy

e M o im jy . X p H C T 0 C je o d y q e H y 3JiaTaH

xhtoh

S a q e H n p e K O J ie B o r p a ia e H a , c n y u iT a c e ite c H e p y K e n o K p u B a T e jio c n p e .u a

h

h

koco

n p e jia 3 H

y 3JiaT aH XHMaTHOH, K ojH , npeno3aan

h

H 3 B n p y jy tiH

H cnoa

n p e K O Jie B e p y K e .

Fla.ua y om , na npecTO, Ha KOMe ce/m BoropoflHua, H3rjie,na Kao na npocHna c b c tjio c t, a join je yoqibHBHje, u ito je noaHO>KHHK npeacraB-

Prikazi

135

y o ó p H y r o j nepcneKTHBH, jep je H>eroB npe,n,H>H neo m3h>hx AHMeH3nja Hero 3aan>H aeo. O S a uap a cy oOyqeHa y x h to h (TyHHKy), kojh A onnpe a o qjiaHaKa jbeH

Hory h ca npe«tt>e CTpaHe yKpaiueH je ^s e M a npocTpaHHM BepTHKajiHHM 3JiaTHHM TpaKaiwa ( t . 3. clavi). IlpeKO TyHHKe Hoce .hhbhthchoh HCTe 6 oje, Koje h x h to h , ca ujHpoKHM pyKaBHMa Kojn aonH py HeuiTO HHwe o « jiaKaTa. .H hbhthchoh ce cnyujTa a o ncnoa KOJieHa h HMa npocrpaH o tb o p o k o rpjia. HajpacKOiuHHjH je Jiopoc

oa 3ja r a e noxe. O h noKa3yje opHaMeHTe

y o 6jiHKy poMSoBa ca KpyroM yHyTpa, a y Kpyry je ynHcaHa qeTBopoJiHCHa K p c ro o 6 p a 3Ha p o 3eTa. KpyHe, Koje uapeBH Hoce H a rjiaBH, KapaKTepncTHMHe cy 3a 10 h 11 BeK: t o je uapcKa stem m a, 3JiaTaH KpywHH BeHau ca eMajbHMa. P re p e n d u lia BHce ca o 6 e CTpaHe.

U ,H n e ^ e

cy hm

oa, MeKaHe n o 3.na-

heHe KOJKe ca nypnypHHM S opaypaM a. K oH C T aH T H H j e

H aT n n cy

K ao

CBeTHTeJb.

6 e 3 6 p a ,n e ,

y

aok

c e HHaqe y 10 B eK y

H a r jia m e H

H .n e a jiH 3 0 B a H . r i p e a c T a B j b e H

je

Ib e r o B

j ih k

je

h aou

-

H H je y B e K n p e flC T a B Jb a c a ó p a a o M .

U apeB H

noflHoce Boropoanun

C B o je a a p o B e : r p a a .

3 a 3auiT M T y C B o jn x 3a«y>K 6H H a. B o r o p o j i H u a

h M aH acT H pH M a. Y

je P o r t a i 't i s s a ,

o n H c y je c e cJiH Ka B o r o p o f l H u e n 3 H a a je ^H H X

on

f l a o a a r H a H e n p n ja T e jfa a

h u p K B y , M O Jie tw n3H aa

B p a ia

3a-

h y apy rH M j e ^ H o j x a r H o r p a c Jjc K o j jiereHflH H3 10 B eK a

M H ixjjbeHa je K a o w y B apK a x p a M a . upK B aM a

To

H acJiH KaH a

r p a .u a . H

B paT a

no3H aT a

r p a .u a , K o ja

HMa Mota

n p e a c T a B a 0 B 0 r a M 0 3 a n K a M o r jia

6 h th n o flC T aK H y T a y c n 0 M e H 0 M H a T p n y M ^Ja jiH O

yHoiuett>e

HKone

je

B o ro p o-

AHMHHe, K o je je c a bcjihkom n o M n o M 6ho n p n p e f ln o U,HMHCKec n o c jie n o 6 e a e H a * C B ja T o c jia s o M

971

r o a . 3 H a c e , a a je o a

CocjDHje ÓHJia 3 a T B o p e H a . M 0 3 aH K y y jy x H O M O B aj

To

je

Bpeiw e

BecTH Cw jiy u p K B e cb.

ó h jio

986

ao

B p jio

994

roa.

noaecH O

upKBa 3a

paa

cb. Ha

CoieJia y a p y ro j nojioBHHn 9. BeKa nocjie a y re aHCKycHje O HKOH3M3.

Baciò. P. ileiukoiuik Iv o U z o r i n s c , Paulus de Ragusio ( Pavao Dubrovcanin) medaljer XV yijeka. — Posebni otisak iz „Numismatika'1, Vjesnika numismatickog drustva u Zagrebu. II-IV, 1934-36, 20 i I tabla. U ovom casopisu, koji je nedavno pokrenuo i koji redigira Benko Horvat, objelodanio je Ivo Uzorinac prikaz rada nasega medaljera iz vremena renesanse, poznata u nauci kao Paulo da Ragusa. Prikaz je dan, uglavnom, prema literaturi a iscrpan je i stvaran. Na jednoj su tabli lijepe reprodukcije dviju davno poznatih i od majstora signiranih medalja urbinskog contea Federigo de Montefeltro i napuljskog kralja Alfonsa Aragonskoga te jos dviju medalja koje je Sir George Hill nedavno pripisao nasem majstoru. Malo znamo o njemu. God. 1447 on pomaze Donatella pri radu oko cuvenog broncanog oltara sv. Antuna u crkvi „del Santo“ u Padovi. Po tome mora da je boravio u Urbinu pa u Napuiju, gdje je u to vrijeme

136

n

PHK a 3 H

bio upravitelj kovnice njegov sugracfanin Dubrovcanin Beno Kotruljevic. Da li je majstor Pavao radio u svojoj domovini, ne znamo. Qod. 1463 dokumenti spominju u Dubrovniku nekog magister Paulus aurificus. Kako je zlatarski zanat i umjetnost medalja cesto u vezi, to se drzi, da je ovaj magister Paulus aurificus identican sa medaljerom Paulus de Ragusio; dapace se je njegovu boravku u rodnom gradu pripisivala, u cjelini ili barem djelomice, izradba renesansnog friza koji je bio naknadno umetnut u okvir vrata Knezeva dvora u Dubrovniku. Medjutim je pred par godina Jorjo Tadic nasao u dubrovackom arhivu dokumente po kojima je iza odlaska Michelozza iz Dubrovnika, kojemu je u prvom casu po katastrofi god. 1463 bila povjerena izradba nacrta za popravak Dvora, rieki majstor Salvi iz Firenze g. 1468 bio uzet kao protomajstor da radi na Dvoru; pa je moguce, da je spomenuti friz, izraden u renesansnom firentinskom stilu a nesto pretvrd i nedotjeran za velikog Michelozza, djelo ovoga inace nepoznatog majstora Salvi. Uzorinac konacno upozoruje na cinjenicu, da su upravo u vrijeme boravka Paulus aurificus-a u Dubrovniku, bili izdani u tom gradu lijepi novci, koji se doimlju kao male medalje, pa se namece pitanje, nije li pri njihovoj izradbi sudjelovao majstor Pavao Dubrovianin.

Ljubo Karaman A. S c h n e i d e r , Uz Benkoviceve slike („Hrvatska Revija“, Zagreb, 7, 1937, 385-87). A. S c h n e i d e r , Uz slike Jurja Culinovica („Hrvatska Revija“, Zagreb 8, 1937, 432-33). A. S c h n e i d e r , Glovicevi crtezi („Hrvatska Revija“, Zagreb 9, 1937, 449-54). „Drustvo prijatelja Strossmayerove galerije“ nabavilo je god. 1936 u Londonu i poklonilo Qaleriji jednu od najljepsih i najznaiajnijih slika baroknog slikara Federika Benkovica „Abraham zrtvuje Izaka“. U julskom svesku „Hrvatske Revije“ prof. Schneider donio je reprodukciju ove i jos riekoliko slika F. Benkovica poprativsi ih sa poznatim podacima o zivotu ovog majstora rodom iz Dalmacije, koji je utjecao na velikog umjetnika mletackog rokokoa Q. B. Tiepola. Misljenje Q. A. Moschini-a iz god. 1806, da je rani stil Tiepolov „caricato alla Bencovich“ usvaja i Q. Fiocco koji bas u tome „caricato“ vidi bujan temperamenat sina krsne Dalmacije (usmeno saopcenje piscu ovih redaka). U svesku augusta „Hrvatske revije“ dao je Schneider kratak prikaz zivota i rada Jurja Culinovica i reproducirao je njegove dvije slike. To su portret muskarca u pariskom Louvre-u signiran Opus Sclavoni Dalmatici Squarzoni, koji Schneider drzi najliinijim djelom majstora, te dosada neobjelodanjena Bogorodica sa Isusom, koja je donedavna bila u posjedu G. Bellesi-a u Londonu a ima sve znacajke Culinoviceva „padovanskosquarcionesknog“ stila. U septembarskom broju iste revije Schneider je reproducirao i strucno objasnio nekoliko najznacajnijih crteza Jurja Qlovica, poznatog i proslavljenog u Italiji sa svojih minijatura, a àijim se je crtezima i bakrorezima do

P r i k a z i

137

u zadnje vrijeme posvecivala malena paznja. Schneider donosi na prvom mjestu crtez „Judite“ koja sije£e glavu Holofernu; crtez je nedavno bio nabavljen u Londonu i poklonjen Strossmayerovoj galeriji. Mozda je Glovic imao u rukama Marulicevu „Juditu“ izdanu god. 1521 u Mlecima ,,u uersih haruaccki“; crtez je izraden nesto prije god. 1560. Ljubo Karaman S. G un j a i a, Topografska pitanja na teritoriju stare cetinske zupa­ nije s ekskursima o ubikaciji Setovije i Tiluriuma. Split 1937, 8°, 46 + tri topografske karte. Autor ove rasprave (disertacije) posluzio se mnogobrojnim izvorima i obilnom literaturom. Postavio je probleme: 1) da odredi granice i sjedi­ ste cetinske zupanije, 2) da utvrdi samostalnost vrlíüke zupanije, njene granice i njeno sjediste i 3) da konaino utvrdi ubikaciju Setovije i Tiluriuma. Pisac ustanovl.uje da je cetinska zupanija obuhvatala kotlinu gornjeg i srednjeg toka rijeke Cetine, zatvorenu planinskim lancima Diñare i Svilaje, dok se juzne granice ne dadu tacno odrediti. Cetinska zupanija nije uvijek zapremala teritorij u istim granicama. Iz nje se kasnije, negdje izmetfu X i XII vijeka, izdvojio sjeverni dio, koji je postao samostalna zupa. Gunjaca ne usvaja misljenja Sisica i Manina, koji drze da je Vrlika uvijek bila u sklopu cetinske zupanije. Njemu je izraz „parochia“ identiean sa nazivom zupanije, pa su se prema tome granice parokija pokrivale sa granicama zupa. Gunjaca odlucno tvrdi da Vrlika, posto se spominje uvijek odjelito od Cetine i Knina, nije bila ni pod cetinskom ni pod kninskom zupanijom, nego je, kao i one, bila posebna zupanija. Ona je takova vec prije 1185 i ostala sve do svoje propasti 15361) kada je pala pod Turke Jos u XV vijeku bila je samostalna zupa. Svoju tvrdnju dokazuje pomocu isprava iz toga doba. Granicu izmedu vrlicke i cetinske zupanije povlaci Gunjaca — na temelju vlastitih terenskih opazanja — i to sjevernu s desne strane „Draga“ na pristranku Svilaje, izmedu seia Otisica i Maljkova, dok je na levoj strani tekla obroncima Prologa izmedu Dragovica i Laktaca. Juzno od ovoga granice cetinske zupanije su ostale nepromjenjene, naime zapadnom granicom ostala je Svilaja sa Plisivicom, Visocicom, Cemernicom i Traposnikom. Istocnu granicu sacinjavao je Prolog, Kam«snica i Tovarnica, a juzna je granica ostala jos uvjek neizvjesna, ali svakako nedaleko Cacvine. Srediste svake pojedine zupanije bio je utvrdeni grad kao sjediste zupana i utociste naroda u ratno doba. Obiino su zupanije nazvane po tome sjedistu, dok je kod cetinske sasma drukiije, pa je radi toga i nastala prava zbrka kod historicara o ubikaciji sjedista ove zupanije. Zlatovic i Marun drze da je sjediste cetinske zupanije Glavas i Vrlika, Milinovic Stolac, Kaiebic ubicira taj Stolac u Luzanima, a Sisic kaze da je sijeio danasnji Sinj. Naprotiv. Gunjaca se, posle analize svih teza, odlucuje da je sjediste zupe bio Cetinjgrad. Polozaj Cetinjgrada, dakle sjedista Na str. 13 je sigurno stamparsi« greska: 1315.

138

il P H K a 3 H

istoimene zupanije i opet na temelju proucavanja terenskih prilika toga kraja, smjesta autor gdje je sada Bilokapica Gradina izmedu seia Otoka i Udovifiica. Cetinjgrad je tako ostao sjediste zupanije najkasnije do pocetka XV v., kada je kasnije to sjediste preneseno u tvrdi Sinj. Vrliika zupanija koja se ocijepila od cetinske zupanije izmedu X i XII vijeka nazivala se sigurno po zupskom sjedistu Vrlici. Na temelju arheoloskih ostataka i isprava Gunjaca ubicira ovo sjediste na vrelu Cetine. U svom ekskursu o ubikaciji Setovije Gunjaia se drzi tacno navoda Appijanovih i dolazi do lepog rezultata. On zabacuje misljenja Forbigera, Tomascheka, Mautasa, Mascheka, Bulica, Cattalinicha, Veitha, Matasa i odreduje polozaj Setovije na brdascu Susnju iznad Lucana kod Sinja, cija ubikacija izgleda da je time konaino i rijesena. U ekskursu o Tiluriumu spominje da se rijeka Cetina zvala Tilurium, dok su drugi tvrdili da je to bilo istoimeno naselje. U djelima poslije 1850 godine nalazi se dvojako ime za Cetinu: za gornji tok Hippus, a za donji Tilurus (kadkad i Nastos pri uscu i Oeneum). Ako se Oeneus ne odnosi na usce Cetine, onda se je Cetina od izvora do usca zvala Hippus, ali Tilurus nikada. To je autor i potkrijepio svojim dokazima tvrdeci da ni stari pisci ni dosada nadeni natpisi ne ozna£uju imenom Tilurium rijeku Cetinu. Srednjovjekovna literatura takode ne naziva Cetinu Tiluriumom. Ovaj naziv „Pons Tiluri“ novovjeki pisci nazivaju po rijeci sve do donas. No Gunjaca svoj Pons Tiluri ne naziva po rijeci nego po mjestu Tiluriumu i na osnovu nadenoga rimskoga natpisa iz 1849 godine tvrdi da se Cetina sve do usca svaia Hippus, a nikada Tilurium. Mnogi pisci su tvrdili da je postojalo naselje Tilurium, ali niko se nije njegovom ubikacijom zabavio, jer su drzali da se „Tilurium“ ili „Pons Tiluri“ nalazio na polozaju danasnjeg Trilja. Ali za to nedostaju arheoloski ostaci i autor bas na temelju arheoloskih ostataka mece rimsko naselje Tilurium na danasnji Gardun, a Pons Tiluri je nesto drugo od Tiluriuma t.j. ono bi bilo podgrade Tiluriuma uz most, koji je vezao Tilurium. Stjepan Antoljak J o s i p Turk, Opocetkih Ijubljanskeskofije.(Popravkiin dostavki.) — Casopis za zgodovino in narodopisje, XXXII (1937), 75—111. Zgodovine ljubljanskega skofaTomaza Hrena (1597—1630) in njegove dobe se je v zadnjem £asu z lepimi uspehi lotil Josip Turk. Tudi njegova obsezna razprava „0 pocetkih Ijubljanske skofije“, ki pa nudi — mimogrede povedano — ve£ kot pove skromni podnaslov „popravki in dostavki“, je izsla iz avtorjevega podrobnega in kriticnega preiskavanja vsega kar je v zvezi z ljubljanskim skofom Hrenom. Ljubljanska skofija je bila ustanovljena ze okroglo poldrugo stoletje pred Hrenom s sedezem in jedrom na ozemlju, ki je spadaio pod oblast oglejskega patriarha. Do sedaj je veljalo v zgodovinski literaturi splosno mnenje, da so novo skofijo ze takoj po ustanovitvi izlocili izpod metropolitanske oblasti patriarha v Ogleju in jo podredili direktno rimski stolici. Tudi Josip Gruden, ki je napisal o zacetkih Ijubljanske skofije pred 30 leti posebno knjigo (Cerkvene raz-

P r i k az i

139

mere med Slovenci v XV. stoletju in ustanovitev Ijubljanske skofije. Ljubljana 1908), ni prinesel v to vprasanje dovolj jasnosti. Kar se ni posrecilo Qrudnu, niti vsem, ki so se od Ughellija (Italia sacra, V, 1653) dalje peíali z zgodovino Ijubljanske skofije, je pojasnil na posreáen nacin J. Turk. Leta 1461, ustanovljena ljublianska skofija ni bila takoj po ustanovitvi neposredno podrejena rimski stolici, marvec je ostala de iure se nadalje sufragan oglejskega patriarhata. Do tega lepega rezultata je pripomogla Turku kriticna analiza virov, ki so mu bili na razpolago. Avtor je znal budno paziti na vse navidezne malenkosti in s poíno objektivnostjo razkriti zgodovinske zmote in potvare, pa naj jih je zakrivil kdorkoli. Ob svojo glavno tezo in njeno posreceno odbrano je pa nanizal in resil Turk se celo vrsto drugih problemov, ki stoje v zvezi z ustanovitvijo in zgodovino Ijubljanske skofije, vse tja do srede 18 stoletja. Kaze in dokazuje, kako je ljubljanska skofija po preskripciji pridobivala izpod oblasti oglejskega patriarha kot metropolita eksempten polozaj, ki ga ji je, pod vplivom tradicije in napacne razlage papeskih listín, posebno od strani Ijubljanskih skofov, priznala v zacetku 17 stoletja tudi rimska stolica. Najvecje zasluge za uveljavljenje eksemptnega polozaja Ijubljanske skofije napram oglejskemu patriarhatu in patriarhu ima skof Tomaz Hren. Politiáno ozadje borbe za polozaj Ijubljanske skofije, ki mu daje glavno obelezje nasprotstvo med Habsburzani in Benetkami, je avtor podal na prav posre¿en naíin. Resil je tudi vprasanje o zacetnem obsegu Ijubljanske skofije in pokazal, da je bil ta fakticno se manjsi, kot se je doslej mislilo. Le mesto Ljubljana in tri zupnije (senklavska in sentpetereska v Ljubljani, sentjernejska na Dolenjskem) so sprva spadale de iure pod oblast Ijubljanske skofije, ostale, ki so jih tudi steli do sedaj k temu prvotnemu obsegu Ijubljanske dieceze, so ji bile le inkorporirane in niso spa­ dale kot sestavni del k Ijubljanskemu skofijskemu teritoriju. Ljubljanski skofje so jih v teku casa priposestvovali. Zgodovina borbe med Ijubljanskimi skofi in oglejskimi patriarhi za te zupnije zavzema znaten del Turkove razprave, ki nam je s kriticno poglobitvijo v vire in literaturo bolj kot vsaktera dosedanja znala predoíiti nastanek in organicen razvoj Ijubljanske skofije v prvih stoletjih njenega obstoja. M. Kos S. M. S t e d i m 1i j a, Crnogorske stamparije u petnaestom vijeku. Zagreb 1938, 8o, 48. Poceci jugoslovenskog stamparstva sezu u stolece inkunabula. Jer, nije proslo ni puna cetiri decenija, otkako je Gutenberg pronasao svoju „crnu vestinu“, i vec se pojavila 1483 prva hrvatska knjiga, glagoljski misal, stampan u Veneciji. No dok se prve knjige stampaju u hrvatskoj stampariji tek posle 11 godina, u Senju (1494), dotle je mala Zeta imala, ubrzo posle izlazenja prvog glagoljskog misala, svoju vlastitu stampariju, u kojoj je vredni, kulturni i uceni jeromonah Makarije, stampao cirilicom divne srpske knjige, na Obodu, a onda i na Cetinju. Nesumnjivo da zato pripada zasluga pomoci i kulturnoj aktivnosti dvojice zetskih viadara, Ivana Crnojevica (1455—1490) i njegovog sina Burda (1490—1496).

140

n

P H Ka 3 H

O tacnom datumu pocetka rada ove prve crnogorske itamparije, 0 njenoni mestu, kao i o prvim knjigama, u njoj itampanim, nisu bila u nauci misljenja ustaljena niti se mogio dati na postavljena pitanja apsolutno tacne odgovore. To i nije nikakva osebujnost nase istoriografije. Slicnu muku muce i ispitivaci stranih inkunabula. I kod nas su nam sacuvani pojedini primerci u fragmetarnom stanju, nepotpuni. A, i inace su ostali istoriski podaci veoma oskudni i nesigurni. O tome se i u naioj kao i stranoj istoriografiji dosta pisalo. Sada je S. M. Stedimlija u sazetoj formi svu dosadainjuliteraturupodvrgaoponovnoj analizi u veoma ukusno opremljenoj monografiji o crnogorskim itamparijama u XV stolecu. Ali ne samo i to. Pisac je analizirao i narodno predanie, koje je i danas, kao i ranije (pre pojava literarnih vesti o pocecima stamparla u Crnoj Qori), bilo veoma zivo 1 rasireno. Milakovic, Vuk Karadzic, Sima Milutinovic—Sarajlija, L. Tomanovic i drugi poili su za tim predanjem i drzali da je Ivan Crnojevic ¡jodigao stampariju u svojoj novoj prestonici Obodu, (posle napustanja Zabljaka). Prema tome, i prve itampane knjige bile bi otstampane u njegovo vreme, to jest do 1490, kao ito su bile i docnije itampane za njegovog sina Durda do 1496. Ili, drugim recima, najstariji ocuvani Oktoih (1493/4) nije bio ujedno i prva itampana knjiga. Sravnjujuci glediita, pretpostavke, zakljucivanja i hipoteticke poglede Jovana Tomica, Pavia Rovinskoga, Ilarijona Ruvarca, Karatajeva, Pavia Safarika, V. Jagica, St. Novakovica i Lj. Stojanovica, pisac se trudi da ukaze na ispravnost narodnog predanja u vezi sa Ivanom Crnojevicem kao osnivacem prve itamparije na Slovenskom Jugu. Ova prva itamparija dobavljena je iz MIetaka, u vreme Ivanovo, i smeitena u zasebnoj zgradi na Obodu. Durad, sin Ivanov, izgleda, dopunio je i usavrsio stam­ pariju za bolja i tehnicki doteranija dela. Prenos stamparije na Cetinje mogao je da usledi zajedno sa prenosom mitropolije 1485, ali je ipak verovatnije da je to bilo posle Ivanove smrti. Oktoih nije prva itampana knjiga, i ne zna se pripada li radu na Obodu ili na Cetinju. Stedimlija naslucuje da je pored poznatih 4 knjiga itampanih na Obodu i Cetinju itampan i Zbornik, za koji se mislilo da je itampan u Veneciji (1495). Zanimljivi su i suprotni podaci o sudbini itamparije posle odlaska Durda Crnojevica i jeromonaha Makarija, tog odlicnog majstora stampara, iz Crne Gore u Veneciju, a onda u Vlaiku, gde je Makarije nastavio sa itampaniem potrebnih knjiga za Ugro-Vlasku, i na kraju postao mitropolit (1525 1541) Pored pesama u slavu crnogorske stamparije (Sundeciceve i Senoine) pisac dodaje na kraju monografije nekoliko karakteristicnih anegdota o itampi u Crnoj Qori. Viktor Novak ii. J. fl onoBnt i , O LluHyapuMci — üpuA03u uumawv uociuanka na'iiei ipaijanckoi dpyuiüBa. Beorpaa 19372, 8°, VII+ 250. C r y Ä H ja co u H O Jio u jK O - e T H O Jio m K H X n p o ß jie M a y H a u io j H a yu H He«a M H o r o . T. Ä y n i a H J. Ilo n o B H t i je je ^ a H o a n p s n x n a y iH H K a k o j h c e yrJiaB H O M

141

P r i k a z i

6 aBe

npoóJieM H M a.

obhm

P aaoB H r.

f l.

HHcy m h cto c o u h o jio u jk h (c o u h o -

jio r n ja K ao H ay K a inMa c e

HayMHo

y je,a,HOM p a 3 A 0 6 jb y . JI.B e

h ch bot

H3 fla n .e

apy ro

n p n jio r a H a m o j co iiH O Jiou iK oj

A pyuiT B a — üH H aM H K y) t.

„ U n m ia p a “

r.

Ó.

cy n e a p e ^a

HCTopHCKoj HayuH.

h

r. n. je bcjihkhm .n e jio n HOBa Haym ia 1927 rojiH H e je A B a nyTa Kpafca H p y r o H3flaibe je H aA M auiHjio oho paHHje CT ora ujto je yABOCTpyMeHO hobkm M a re p ^ja jio M , uito «M a HeKOJiHKO hobhx norüaBJba K oje ynoTnyit>yjy jihk U,HHuapa h luto je Ha K p ajy a a T h perHCTap. Ajih, HapoMHTa BpeflH JCT obom H3,naiby AOJia3H o T y a a uito My je r. n. np M flO flao 200 cTpaHa npHKynjbeHHX no,naH3flaft>e

„ U n m ia p a “

0 6 pa.ua, je p OHa o 6 p a.u a o a

TaKa

o

M HoroópojH HM rpHKO-UHHuapcKHM nopoflH U M a. I', n . je

M o p a o Aa

obo. Kaaa ce no jaB H Jio npBO H3.nati>e „U ,HH uapa“ , M iio rn cy, HayiHHUH h jiajHUH — jihmho hjih jaBH o — n p e 6 auHBajiH nH cny a a je np e T e p a o , na je cT B ap a o U,HHuape h r a e hx HHje 6hjio. M e^yTHM , OBaKO np H Jio x e H a aoKyMeHTa OHeMoryhHfce cB aK y cy M ib y h hcthhhtoct h HayiHOCT 3aicbyqaK a.

ypaau

H ejio r. n . Ofl^HKyje ce Ha npBOM MecTy CTporoM HayMHOM onpe3Howfcy h TaMHOuifcy h H3BecHHM 3ana>KatbHMa HCKpeHO peneHHM. CBaKOM noaaTKy, CBaKOM 3aKJbyqKy nncau HaBOflH H3Bop; a n a 6 n orjieaajio 6hjio BepHHje, AO.iaje Ha Kpajy OHaj orpoMaH h3bophh MaTepnjaJi, Y

CBOMe m h cto HayHHOM Jte jiy r. rionoB M ti

h 3 h o c h h c k o jih k o m hcjih

3 a H a u iy .n a H a u itb H u y H3BaHpe,HHe B pejm ocTH .

y Haui

y B 0 flH 0 j peHH noTcefca a a H auiy M apum jy, Ham r p a a , HHje CT Bapao

HOBeK

cp n c K y

Befc C T p a H a u :

UHHuapHH,

a

HauHOHajiH3HpaH, a jw

Ko u it o

3a

c jiO B e H a w y

h.hm

h

JeBpejHH.

xpBaTCKy

H aH ac

H eM au Haui

h

rp aa

JeBpejHH, npeTewHO

o c T a o je CTpaHH Ayx.

c y 6 h jih U,HHuapH, O TK yaa cy , Ka,na ce HCTHMy y jaB H O M >KHBOTy,

c y paAHJiii, KaKBH c y 6 h jih

h

r a e cy c a a a ? H a e s a Ta nHTatba r.

n o B H tj o a r o B a p a n c up n H o , 0 TB0 peH 0 , HCTHiyfcH h it o

je

B a Jb a

koa

thx

HeKa.ua noK peT aqa u Bo\,a

h

oho

u it o

He B a Jb a

h

nooho

npH B peflH or JKHBOTa Hajqy-

B e H u jn x eBponcKHX SaHKapa. „U H H u ap H H je n o n o p e K J iy M j ih p n o je3M K y P o M a H ,

no

T pK,

no

33HHM3H>y

h jih

T paqaH H H , cacB H M peT K O C j i o b c h ,

B e p n n p a B O C Jia B s u , a c T O ia p ,

T pro B au,

h jih

no

K y jiT y p n , 6 a p y B a p o u iH M a ,

3aH 3T JiH ja.

CBe

o c t s j io ,

K ao

H > er0B 0 HMe, n p e 3 H M e , H auH O H ajiH O , o c e fc a ib e , n p x a B Jb a H C K H n o jio n c a j, cac B H M je H e o a p e tje H O . C B e M o w e n a n p oM eH H . Tj i 3 b h 3 K3pKTepHCTHK3 U,HHU3pHH3 je H e o a p e ^ e H O C T “ . (2 7 ). H a K J ie , U ,H H uapH M 3 je M ecT O M e ^ y B jia c H M a h L U iín n e T 3pH M 3 (A p H 3 yT H M 3 ). H a3 H B a jy , a TaKO c y 36or

ÓJ!H3HHe

h

[ Io p e jl

ApOMyHUMa,

h x h h 3 3 h b 3 j ih .

B H u ie

rpMKe

OHH c e MeCTO OBHM HMeHHM3 H

H s jp a a n je

K y JiT y p e

c y c e C M aT pajiH TpixHMa —

n a hx je

b c j ih k h

n o r p q e H . 3 a T O je n a n a c T eu iK O oa,BojH T H Ll,HHuapHHa o n

n a p iin h jih

hx

B p e ija . X I o ó h j ih c y r a o n

n o MecTOM H 3 ro B a p a H > y U,,

h jih

C p t¡3 (B 3 Jb fl3 ko

3H a o n

T p K a.

aeo

6p30

h

H M e U uh,-

n o S p o j y neT —

nunnu,

ie r a )

Í Io cT o jfíH u a U,HHuapa je M a K e ao H H ja h a e jio M A jióaH H ja. y H c T o iH o j AjióaHHjH

Ha.’iasHJia ce y

XVIII

BeKy HajBetía

ibHXOBa B a p o u i

Mockoiiojbe

142

n P HK a 3 H

( o k o 50000 CTaHOBHHKa). T y p u n cy r a pyuiHJiH yrjiaBHOM 1769 h 1821, a ca.ua je t o

H aceae.

o6m no

LI,HHuapH

cy

(h3

J o in

H e r o ín a , LUwiHCKe y JIo jim h o m

h

3 a y se ^H

h c k o jíh k o fleueH H ja n p e pyuieLba M o c K o n o jb a

K ow aH a, CBe

pa3HJia3HJin

cnrypH O

MecTo

B jiax o - K nH cyp e ,

ce

no

riaHOHMjn.

y npHBpeaHOM

T aM O c y c e MeniaJiH c a C p d n M a. h 3aHaTjiHje, 6 n m

B jia u a ,

CaMHCTe,

KaTpaHHue,

BefeeM fíp o jy cmia3HJiH M opaBCKO -BapjxapcK OM

M

H ,o K p a ja XV11I BeKa ó h jih cy

»H B O T y y

Y rapcK oj

h AycTpnjH.

jeflHH h flp y rn , K ao o a jih t o h T pro B iw

c y wecTo nporaH >am i m OMeTaHH y n o c jiy . f l a 6 n ce l u t o

6ott>e o c H ry p a jin , ocHHBaJiH c y .npyXHHe, KOMnaHHje

K po3 K oje cy ce 6pa-

h h jih n y KojHM a c y p e ina B ajiH c n o p o B e H3Meljy c e 6 e . M a T e p njajiH O cJiaSHjn c y TopóapHJiH h jih c y 6 u m 3aHaTJiMje. H n je 6 h ;io n o c jia hh 3aHaTa y KojnM a c e L[HHU,apHH He 6 h B euiT o C H ainao. TaKO yMeuiHH h BpeflHH, a uiTeflJfaHBH a o n ia a n h

KapHicaType

(K h p Ja ib a ),

M o ran

cy

«a

ce

C K o po K po3 a s a

BeKa, HaKO y M ajioM fíp o jy , o«p>Ke y TyljHHH, ,n.0Jia3efeH n o H e K a a y CBOMe n o c jiy flo

3aBH flH or

y r jie a a

h r jia c a ,

t o k h « o pa3HHX njieMHfeKHX THTyjia.

UHHuapH c y h-

ce

3 a TpKe,

h

o hh

cy

npHXBaTH jiH jejiHHHCTH^Ky M H c a o no n e T K O M X I X

B e K a . Y c T a H á K 1821 ro flH H e

He

noM ofeH .

MO>Ke

ce

3aM H C JiH ra 6 e 3 LbHxoBe o S H JiH e

oceT H JiH c y h o h h k o ¡ h c y c e C M aT paJiH

T a j H auH O H aJiH 3aM

C p Ó H M a , K a .u a je 6 y K H y o

y c T aH aK

1804 r o a . (M m k o , M a p a a K J in je , »(HKHfe h ;tp .). K a a a c y U HHuapH a o u l jih h y M H o re

rp aao B e

o c J io O o ^ e H e

C p 6 n je ,

Ay H aB C K O M 6 a 3 e H y bcjthk hm « e jiO M

OH,a,a

6m a

je

y

T p ro B H H a

cpeflHLUHOM

y h >h x o b h m p y K a M a

KpajeM X V I I I BeKa h y npBoj nojiOBHHH X I X BeKa 6 h j¡o je Me^y U,HHuapHMa h qyBeHHX npocBeTHHX .noópoTBopa (ocHHBajiau KapjioBaTOe rHMHa3Hje flHMHTpHje AHacTacHjeBnjfc-CadoB). JaBJbajy ce jaKe rproBawe h SaHKapcKe Kyfee. y npouuioM BeKy SaHKapcKa nopoamia CHHa (Kpo3 Hek o jih k o KOJieHa) «pMajia je uejioM AycTpo-yrapcKOM yTHnyfeH Ha fte H y ne^OKynHy npHBpeflHy .nejiaTHOCT. 'boplje C. CHHa HHje 3Hao uiTa HMa. lio AycrpHjH h YrapcKoj je HMao npeKO 50 HMafta h pa3HHx aoSapa, a Kaaa je yMpo, ocTaBHo je caMO y HOBuy 80,000.000 KHBOTa

y

Ham nM

C T o ra cy ce, K ao u jto

noH eJiH a a c p ó y j y .

npeT onn^H

U,H H uapH

He

h

y

C p 6 e.

c M e jy a a

K p a je B H M a

c y ce je ju m Je flH O M

y 3 H M a jy

je

cpncK a

cy

KHe3 M h jio u i H 3 ji.a o HMeHa.

je H a p 0 hx y ; i p y r o j iio jio b h h h cy y B e o rp aay ,

U H H uapH

n p e T o n n iiH h T pK e,

X IX

T aj

nponec

BeiMue o c j i o ó o t j e f b a Jy *H e

C p ó w je , H 3 A aT a je B0JiyM M H 03H a c n o M e H u u a , K o j a h e 6 h t h HecyMrt.HBO

H ajnpH pyM H H ja KH>wra 3 a 6 p 3 0 o ó a B e u iT e f c e o C K o p o cbhm nHTan>HMa u e Jio K y n H o r >KHBOTa, p a .u a h pa3Boja Jy>KHe C p ó u je .

T o o c o ó h t o Baw« 3 a OHe B p e M e H a ocjioóo-

.a e jio B e Kft>Hre K o jn o ó y x B a T a jy H a n o p e h p e 3 y jr r a T e o n t>eH>a, p a f lO B e K ojH

H M a jy

HHCTpyKTHBHe

CTaTHCTHMKe n o jia T K e h K ojw h e

je jw o r a .naH a n o c jiy x H T H K a o a o ó p a n 3 B o p H a n o f l j i o r a K a a c e ó y a e p a A H Jio « a iH H p o j ochobh. M a s a je Ha 0 B 0 j C noM eH H U H p a f lH J io h M a a a c e y p e a r n iK

3aH C T a

c M H oro

.n o ó p e

m h o fo c a p a a H H K a

B O Jbe h J ie n n x x e j b a T p y « H o

Aa n a p enp e 3 e H T aT H B H o u tcxhhmkh B a H p e flH o J ie n o o n p e M Jb e H O H3a,aH>e, Kpaja c p e f e ie p y K e . k ÍM a, HapaBHO, HeH3óe>KHHX cT B apH . A ji h p a c n o p e j i u e ji0 K y n H 0 r M a T e p H ja jia M o r a o je n a 6 y n e c p etiH H je H3BeHHje c e ómjio f l o aeH .

CeM T o ra,

3a

>Kan>eH>e je h i t o

npa3H H H e, o n K O ju x

c y o c r a j i e HeKe

Hap0MHT0 n a ^ a j y y o t o o c y c T B O HC T opH je Jy>KHe C p f ín je y aHTHMKO n o 6 a u O c y c T B O u e jiO K y n H e H C T op nje u p K B e CBHjy KOHcf)ecHja. M a K O nMcaHH non y ji a p n o , q .ia n n H c y o óp at^e H H H a 0 C H 0 B y nocjie,HH>HX p e 3 y jiT a T a n o K ojw x j e H a y K a .n o u u ia .

M H orH

cy

HJiaHUH

n p o n p a t¡e H H

K p a jy jiH T e p a T y p o M , u it o j o u i BM iue f l H * e Y

C noM eH H U H c y o ó ja B & e H H

pajiOBH ,

obh

C.

noJiHTHMKy h K y jiT y p H y H C T o p n jy : B o j H C J r a B

ip a 0 c k e

ówpaHHM

H M a jy HHTepeca 3 a

K ojH

PaaoBaHOBHfc,

c e H a H3BecHHM

o c n o B e J y o tc n e C p ó u je , r a e

c jiH K a M a h H a

B p e ^H O C T MHTaBoj kh>h3h.

P eo-

y i< a 3y je Ha

M ecm w a

r e o r p a if iC K y y j i o r y Jy>KHe C p ó u je K p o 3 H C T opH jy, CTapa H a c e r a h M H rp a u H je . y

h c t o p h c k o m n p e r j i e a y n a o je M n o a p a r

C y ó u ja

oó

V B eka d o

A jí.

a

M h jio lu

J y o K H d C p ó u j a o d K a p a t jo p t je i io i y c m a n k a d o d a u a c . b h h,

C p ü c k e u ik o jie ü o ó

P a k h ti

M.

A jiex ca

n o 3 H a T Hauw oHaJiHH p a a H H K h .n o ó a p n o 3 H a B a jia u

C p ó n jH y 19 b ., n a o je p a a

p a a Jy o w n a

IlypKO BHh

K a p a f jo p f je n o i y c i ü a u k a ,

JoBano-

n p n jiH K a y J y x H o j

T y p n u .n u ,

3aHHMJbHB

B p jio

w 3 H a n a ja H npH Jior 3 a no3H aB aH >e ih k o jic k h x h npocB eT H H X npujiHKa y J y * H o j C pÓH jw . M c t h n H c a n j t a o je

y J y jf c n o j C p ó u ju

HHCTpyKTMBaH

q jia n a ic

V e u iH u ik u

ú o k p e íu

u o d T y pn uM C i, npH Jior je « H O M Ba>KHOM r ie p n o a y H a p o ^ H o r

ó y t j e t t a h n p H n p e M a ib a o c j i o ó o ^ e i t a J . C p ó n je o n T y p a K a . T oeH epaji M H J i a H

J e w M e H H h « a o j e w.ianaK P a ñ i 1912 w d u n e y

oT ceK y: H c to p h c k h

cnoM em uH

3a o c ji o ó o f ¡ e n e

C p 6 n je ,

Jy>KHe

Jy D tc u e C p ó u je .

o6pam o

je

HHKOJia

B y j i n h a H T H w e cn o M e H H K e , a O p a H u e M e c e c H e j i BH3aHTHCKe h cpnCKe. E T H O Jio u iK o r je Kapaicrepa BejiHKa pacnpaBa MH J i e H K a C. O hj i h noBHÍía

E ü iH m k e

U p u A u k e y J y o K n o j C p ó u ju , K o ja y cb o m

np B O M a e jiy

p a c M a T p a cthhmkh c a c T a s Jy>KHe C p ó u je . O TproBHHH a o

K p a j a X V III BeKa

nncao je A T a H a c H j e

M hjioui

khh.

MnjiaH

ypouieBHti,

MeMepHKHtí

nao

a

y

je

X IX

MJiaHaK

u n d y c i i i p u j a , k p e d u ü lH e y c iu a H O B e o d 1875 d o b h t¡

HMa

j o u i MjiaHaK A i p a p n a p e 0 o p . u a

J y * H o j C p ó n jH o c t),

o óp aaH JiH c y : M H J i H B O j e

CjioSo^aH

JoBaHQBHti

u

BeKy,

T p io B u n a ,

1937 l o d u n e . A t . naceM B am .

riaBJiOBHti

M. Pa-

3a n a ü ic u iB O , y p o ui e-

Kn>n>KeBHOCT y

(CTapa KfeH^eB-

(HOBa KH>H>KeBH0 CT), T ¡> o p t> e

Knc e-

n

144

P HKa 3 H

J i HHOBHt i (HapoflHe yMOTBopHHe). MjiaHaK o urraMnH Jy>KHe Cpônje « a o je r i e T a p M H T p o n a H , a C b c t . K. M a p K O B n t i h J a K O B MBaHOBHh MJiaHaK o LUKOJiCTBy JywHe Cpônje o a 1912 —1937 r. O a HHTepeca cy joLUH>uiaHUH epn,na O . B a j p a M a AdMUHUcüipaïuuBHa üoàeAa Typcke od 1912 lodune, J e B T e HMKOJi Ht sa YupaBHe BAacuiu, ocoÔ hto ae o o ynpaBH npe ocjio6oljert>a h T p a j a n a }KHBKOBHf ea CydcíüBO y üiypckoj

HCipeBUHU. do 1912 lodune.

M. flypkoBuh 3 6 o p m ik AU H iB ucium kux

u

cfiujiOAouikux pa c u p a e a

A. BeAiíhy

o

leüipdeceüioioduuirbU Hu n e io n a n a y m o i p a d a fiocaekyj'y neioBU upuja& e/bu u yvenuHu. BeorpaA 1937, 8°, X X X III, 472.

YieHHUM, npHjaTejbH h nouiTOBaomi npocfiecopa AiieKcaHApa Be/mfca o6ejie>KHJin cy o TCTpAeceToroAHunt>HUH iteroBa HayMHa paaa OBaj 3HanajaH aaTyM H3flaBiiiH y 3Hai< sacnyweHor npH3Haft>a caap)KHHOM oco ô h to 6oraT 3ÔopHHK AHHrBHCTOTKHx h (})HJi0Ji0uiKHX pacnpaBa, ca BejiHKMM fípojeM npnjiora crpaHHx h AOMafcHx HayMHMKa. n o c j i e HcupnHe 6H 6jiH o rp a < | )H je p aA O B anp o (J)e co p aB e jiM h a(1 8 9 7 — 1937) ico ja peMHTO K a3 yje o ycneuiH OM cT BapaJiauiT By cjieAH m e 3A e ceT aK jimhtbh-

T3kbhx noraeAH HHTepecyjy n jyrocjiOBeHCKor HCTopmapa. h A d e c u ó y n p n j i o r y I I nome d i Ragusa (61—71) n o H O B O eTHMOH KoHCTaHTHHa f lo p c f w p o r e H H T a h M H i n a e f t a 11. C K O K a h

cthmkhx h (f)HJioJiouJKHX p a c n p a B a h qjiaHaKa. M e ljy FbHMa hx HMa h

MHjH pe3yjiTara To o b a h a H a J in 3 n p a

h

OÆ JiyMyje c e A a je ( * r a u /* la u ). —

Byk (115 -117) X e p K a JiO B H fc y

je flH O o

TapauiaHMH c e

„ R a g u s a c ittà d e lla r u p e “ —

B a c m b

FlonoBHfc 3aHHMJbHBO

nncM O

noB O A O M

3aôpaH e

ByKy

II

ca

y K O M e je np m < a 3 a H M a jio

,,J lo 3 e

jb e B a

K

o c t h fe,

He¡waH>nfea“

H a c T o jn

—

Jipar.

eT H M one h a H a ju m p a

C TaB Ky HM eHa

B e r e n ic e .

HHCTpyKTHBHy

C T y ju ijy

K o jo j

q a fe y .

p acnp aB Jh a

—

O c o ó h to

B pm n (233—234) a n c o jiy r a o noTH we

no3H aT

OA

M o u ih b ,

o

B pH qa

e

xpBaT CKH KtfeHJKeBHHK Ja K O B

h jih

Ypom a,

P lp a a ia .

y3H M a

B ecejiH H

r,n e

3 H a q a ja H

Ha

CBeTHUiTa

w cnoA

M ji

a

o a ro H e H e H en03H aT 0 «M e cecT pe

hx, h

CTapww

je

Ha

h

K ao

Kpa-

K o je j e HMe

K o c ru fe

« a je

H a jB e p o B a T H H jy

MajicaHOBHfe

6 h ji o pa3H e

n p erao -

aohoch w raB y

De numinibus apud Serbos coniugalibus, (165— 181)

TaqHO p e m e n .e ,

A0KyM eH T 0B 3H 0 M om m sen)

—

a

HMe jedne HeManuhke upum\e3e, (155—163) Aa

A O c a A p a 3 H O B p c H O MHTaHO K a o

y

HaqeJiHHicy

B y K O B a PjeMHMKa.

— 3a 0 A H 0 c e uj h fc a Jedan Vincencija P ola (1807—1872),

J lp a r y T H H a h M n jiy T H H a , a KfeepH K p a . t a

M o ry fe e

rapauianun u

q jia H K y

T a p a iu a H H H a

H3AaH>a

O p

HJiaHaK

jugoslovenski poznavalac poljskog pesnika K o jia p n h

y

M jin je

C B ojcK H 3 a y 3 H M a o 3 a B y K a o c y tjy jy fc n 3 a 6 p a H y .

n o Jb C K O jy ro c JiO B O H C K e 3aHHMJbHB j e

(121— 128)

„ r p a A x p n A M H e “ , Ha cTeHH

o ô ja B ib y je

caM e

npnaor

ABe

B.

K o ja

c y A e J iy jy

npw

BeH-

T io p O B n h a

Oiïikyd UMe

nocTaBJBa

h

C T paH H ue

n p o ô jie iw

A a je

A O K a 3 y jy iiH e T H M o a o u jK H , A a HMe c e j i a B p q H H a

D eae

O r c ia e

ji3 T h h c k o m K o je

O o w aH C T B H M a

ce

sacrum

H am ncy,

H a ;ia 3 n

K o je

H aljeH O M

A a H a m tb H

je

HHaqe

Ha

A B a jin ,

B pqH H .

BeAemke o xuAandapckoM upakuiuky, (251

—

h c to p h c k h

(C I L

—

B j i a j m t i i p

262)

ro B o p n

o

145

P r i k a z i

je ^ H O M

x H jia H Ä a p c K O M

H HBeH Tapy,

H 3aaH O M

Befc

1883 o a jeaHor y j h h e b

M o u iH H O B e ß e jie u iK e y K a 3 y jy H a HecyMH>HBy n o T p e ß y

Y cneH C K o ra, h H o ß o r H 3 a a ft.a

c a ueJiO K ynH H M HayMHHM a n a p a T O M . — P. M. T p n p H jio r Jedno jeBanfje.fbe ßocanckoi uiuila X IV —X V Beka y jyotcnoj Cpßuju (263—277) OTK pH Ba

peT K O

3aHHMJbHB

h

ß o c a H C K o r ß o ry M H Jic T B a , k o j'h

ap aro ueH

KyjiTypH 0-HCT0pH CKH a o K y M e H a r

ce

>iyBa

aaH ac

y

nopoanuH

c e ;iy B p y T O K y , H a a H 3 B o p o M B a p a a p a B H iue T o c T H B a p a .

Il o n o B H t ia y

fl,aJbH e K O M n a p a -

THBHe C T y flH je 3 a c p o aH O C T H h o a c r y n a i b a o ß o r j e B a H ^ e a a o a r a n a h c t o MHe h jih

3a naaH e upKBe

M om e

6h

aa

aaay

HOBa

o c B e T J ie ib a

3 a c a iw o

h, CüipauiuMupoBufiena kpuiüuka je3uka u äpanna „fioBuna Cepßckuxh“ 1816 iod., (283—295), a o i i y n , a n3Beß o ry .M H jicK O H a y q a ib e .

— Mnta K

o c

t h

CHe n o r j i e a e Ha c x B a T a ib a M H T p o n o jiH T a C T paT H M H poB H fca, B y x o B o r npoT H BH H Ka. —

J o s a H

u hiuxob lOBop, (325—338) u ik m x

a a je

E p a e jb a H O B H h , B p jio

n p o y n a B a i b a y Be3H c a CTapHM

T or o ropneH or

Ciuapu Cp6u 3eka.Hu

K op w cH e n o r j i e a e H3 c b o j'h x e r a o jio -

Cpômvia

3 e tia H H M a w ibH X O B y r o ß o p y .

B. H.

A p . D a s c a l a k i s , Rhigas Velestinlis. La révolution Française et les préludes de 1’ indépendance hellénique. Paris 1937, 8°, 230. Y 0B0j onceacHoj M0H0rpa(f)njn HMa aocTa cTBapw Koje cy o a HHTepeca h 3a Hac. A k th b h o c t Purrna mujia je, 3Ha ce, 3a thm a a H3a30Be peBOJiyuHOHapHy capaatfey cbhx ôajiKaHCKHX Hapoaa. T. flacKaJiaKHC npMKynno je jieny rpal>y, h apxHBCKy h JimrepapHy, h a o ô p o je oôjacHHO MHore moMeHTe H3 iteroBa »HBOTa h paaa. Cp. Ha np. PurHHe Be3e c na3BaH-orjioM. H oßpo ôpaHH CeorpaacKor MHTponojiHTa MeToanja o a oniyjKÔe aa je o h n3aao Pnry (cTp. 135). B . 75.

H a r o l d T e m p e r l e y , England and the Near East. The Crimea. London-New-York-Toronto 1936, 8°, X X X +548. npocjfiecop ucTopHje Hoßora BeKa na KeMÔpiWKOM ymiBep3nTeTy r. TeMnepjiH npeay3eo je a a y onumpHOM aejiy o a Tpw cBecKe npnKawe oaHoce EHrjiecKe c Bjihckmm Hctokom o a KeHura-OBe cmpth (1827) a o MOMeHTa Kaa je U,n3paejin aoHeo Kyt>n H3 BepjiHHa „MHp ca lauifcy“. To je riepHoa Kojn noHHH>e c KapaKTepHCTHHHHM aora^ajeM Kaa je eHrjiecKa (jjjiOTa yHMuiTHJia TypcKe noMopcKe cn;ie ie aHnjiOMaTCKe hjih noMopcice HCTOpnje Hero ueo npHKaï KaKo thx cneitHja^HHX nojaBa tb k o h ncTo>maMKHx ycTaHOBa a h npmiHKa Koa ôaJiKaHCKHX Hapoaa y cnoMeHyTo nojia BeKa, MHHehH, aaKaKO, n3Ôop a a ôn xaj nepHoa TaKO nyH ao raijaja Morao caxeTu y Tpw KH>nre. Kao ueHTpajiHH npoÖJieM oßor nepiioaa nocTaßwo je T. o a p x a ite *HBOTa h 03apaBjbeft.e „ßoJiecHor woßeKa“ y uapHrpaacKHM ôeaeMHMa, a nHTaH>e o noceay aßajy Mopey3a, Maia h uiTHTa, CMaTpa y3p0K0M cnopa n3Mei>y BejiHKHX CHJia h noneTKOM HCTOHHor nHTafta y iberoßy M0aepH0M oßjiHKy. T. je aoBeo cnac TypcKe y 3aBHCH0CT o a TpH MHHHOua: o a cnoJugosl. istor. Èasopis

10

n

146 h x o b h x xpnm fcsH CKH X

Ha T aj n p o u e c h o a cnpeM HOCT H BeamcMX cHJia a a n o M o r a y h jih Taj pa3Boj. T. c M a T p a « a c e hctcwho nnTaite M O * e p a 3 y M e T H c a M o aK O c e yno3Ha K aK O HHTpMrwpajy o p n e H T a a u H , K aK O nperoBapajy 3 a n a A H e AHruioMaTe h uiTa o tom M H c a e daaK 3H C K H c e jb a u H . H a c n p a M a TaKBOM no CMaTpaH>y c n o B p n iH H e M o r ji o 6n c e nocT aB H T H a y d j b e odjauiH>eH>e Koje c a M y TpeTHpaH>y ncT o< fflor nHTan>a 3a O B a j n e p w o a n o c T a B H O . 3a p e iu a -

noaaH H K a ■ cnpeie

B a n .e o B o r n H T a ita M o r a a c y , y c M H c a y H C T opH C K or p a3B H T K a, a o f c n y o d 3 H p TpH

HaqHHa.

O a

HHBa3Hje

no>reTK3 T y p c K e

y E B p o r w n o c r a B a > a a o c e je a H H O

MMnepHjajiHCTMMKO p e m e t b e T o r n H T a it.a : n o a e a a T y p c K e M e ljy B eaH K e CHJie. O a.

BeKa

K p a ja 18

tom

c y n p 0 T C T a B H 0 je C eJiH M III

eB poncsoM

p e i u e ib y

T ypcK H H an p e aH H n p o r p a M : 3 K 0 M 0 a a u n jy T y p c K e y e B p o n c K H CHCTeM n o M o h y

C

caB peM eH M X peopMH. B p e M e H H jn ,

3a

nporpaM

now eT K a

p e u ie n > e

19

B e K a n o c T a B J b a jy C p d n T pefcn, H ajca-

H C T o r a o r n H T a tta :

u o c T e n e H O o c a o d o lj a -

B an> e h eB p o n e M 3 H p an > e daJw aH C K H X xpH iiihaH C K H X H a p o a a n o M o fc y C B o jn x h eB poncK H X T ypcK e.

C H a ra

Oko

hctohhom

h C T B a p a ib e

OBa

TpH

nH T a ib y ic p o 3 B H u ie o a

n o c T o ja t ta ,

aoK

HHje

H a jc a B p e M e H H jn . O b o M aM a

H au n o H s a H H X

H a^H H a

K o je

T.

nodeano 6h

y 3H M a

p e m e it a

c to

ap*aB a

3 a B o je B a M K e

CBa

nojiH T H K a y

r o a H H a n o c j i e a f c e r n e p n o a a H >eroB a

T p e tw

H a q m i n o H auH O H aaH O M

K a o cy uiT H H a o a r o B a p a a o

3a

M ecT o

o c u H Jin p a .u a je

o d ja u if b e n > e

nH T aaa

o

H a ie a y K ao

T pH M a cnoJbH H M if o p oncT aH K y

0CM aHaHHCKe

uapeB H H e y E B p o n H .

Y

0 B 0j

M a x .w y a a II

Ha

cB ecuH

dauH O

je

T.

K pa T a K

no raea

n p e c r o n a je n p e r n a o H a n > e ro B y B a a a y

Ha

oa

aoaa3aK BpeM eH a

cyaT aH a

Kaa

je yHHUiTHO jaH HM ape (1 8 2 6 ). O n n c a o je f b e r o B K a p a K T e p , pe(f)opM e y B o jc u H h

M opH apH U H ,

CTaB

npeM a

y y n p a B H h (f>HH3HCHj3M3

p a jH .

3 3 th m

h H .e r o B ,

0a H 0c e

je o n n c a o

y rjia B H O M ,

K paT a K o c s p T Ha e H r a e c K y noaw T H K y y h cto m ho m

A a jy h H

T oaepaH T H H

B eanK H X C H aa h M a x M y a a II, nHTan>y

oa

Bpe­

M eH a riH T a M a s t e r . O n n jH p H O h n 0 TaHK 0 je o n n c a o d o p d y , E H ra e 3 H M a TaKO

daH C K or, E r n n T a , y o b o m n e p n o a y a K u n je M e x M e a - A a n je npoTHB c y a T a H a . M 3 H e o je pecJjopM H H p a a

P e iu H a - n a w e n o a

n p e aK U H jy np o T H B tb e r a , B ocaH C K oj

cy a T a H O M A d a y a - M e y n a o M

d y H y J ln d a H O H a h

dyHH h u p H 0 r 0 p c K 0 M

K ao

ap.

paT y

nocBeheH a

je

je a H a

B e jw K a

r a a B a .O c B e T J b e H H c y P e u i n a o B H acT aB aK p e < Jjo p M H p a it.a h e H r a e c K O a p * :a n > e , pycK a

no aH T H K a h eH raeC K H C T aa n p e M a n .o j,

HHKoae

3HaMeHHTH n p e r o B o p w u a p a

c a C h m ’p o m ( S e y m o u r ) , K O M n a H K a u H ja nHT3H>3 CBeTHX M e c r a , JlajHHH-

r e H O B a h M e H u iH K O B a> e B a MHCHja, p y c i< a o K y n a im j a a y H a B C K H X K H e * e B H H a h 3 a n a e T e H a a n n a o M a T C K a a K u n ja o k o h>hx h o k o T y p c K e o d ja B e p a T a h eH raec k h 6 e 3 y c n e u iH H H a n o p H o k o

M Hpa a o

M a p T a 18 5 4 a o

yOMH y a a c K a

Efflrae-

CKe h O p a H n y c K e y p a T . B eaH K H a e o K ibH re (3 8 5 — 5 4 8 ) iH H e a o a a u n : o n m T a 6 n d a H o r p a c | )H ja

od jaB Jb e H H X

a e a a h c n e iw j a a H a y n y T C T B a h o d ja m ft .e n > a o

H ajB aw H H jH M H 3 B o p H M a h a e a n M a 3 a n H T a it a K o j a c y o d p a ^ e H a m u

HyTa y

k h>h3 h,

jeaHO

h

apyro Bpao

aom p-

k o p h c h o , 3aTHM TpH K a pT e h HHCTpyK-

THB3H MHaeKC.

Kao n o a H a c a o B o b o j npBoj cBecuH a a o je nwcau „KpHM“, npeMaa je npHKa3HB3H>e aoBeo caMo a o y a 3 C K 3 3anaaHHX cnaa y paT Kojn he no-

Prikázi CTaTH KpHMCKH.

H a ro ß e c T H n a j e O B a c ß e c K a n p o j i o r

T a} Ha3HB T p e ß a a a

y KpHM CKy T p a r e a H jy , p a T y . T . H acT ojM n a n o i< p e T a y T y p c K o j,

147

je p je C B a K a

enn3oaa

oßor

nepw oaa

B o a n .u a t o m

Bexce T y o r p o M H y K aT acT p o c Jjy c n p o n a m f c y p ec {)o p M H o r c He3H3THOM

n o K p ajH H O M B o c h o m

h c paT O M n p o r a ß

CHhyuiHe a p w a ß e U,pH e P o p e . T p a r n i H y n o r p e u i K y K pH M C K or p a T a He rpa>KH n n c a ii y c n o p e a H H M

noßoaw M a

3a

hh y a y ß a o j

a iw

p aT ,

H eM M H OBH Ocra

H C T opH C K or p a 3BHTKa, o c o ó h t o

P y c n je h O p a n u y c K e , H e r o , cac B H M y a y x y

annnoM aT CK e

y H eM upy

n c T o p n o r p a ( J ) n je ,

K o jn je

H 0 B 0 r e H r a e c K o r K a ß m e T a n y p e B O Jiy u H jH

Hoßor

C T B opeH

0 6 p a 3 0 B a it> e M

K o jy j e H 3 a 3 B a .no 0 Ö p a 3 0 B a H > e

H a n o Jie o H O B C K o r u a p c T ß a y O p a H u y c K o j . P l o p e a n o j a ß e n a j e B epcK H

o c e fc a j y P ía p H 3 y

no T C T aray o

B J ia r a K a o t o c t o

3 a ß o p a B Ji> e H y n o j a ß y : 6 e c

B ep cK H cjjaHaTH3aM y P l e T p o r p a a y ,

T. noa-

B e p c K o r o a y u ie ß jb e H > a K o je je

n p o ö y t je H o y U a p H r p a a y -

T.

0 CBeTJbeH>e

noM n n > e

nHTan>a

oßor

y

nepw oaa

aeuH M a

Jo p re ,

D o d w e ll- a , H o s k in s - a , S a b r y - a , H C T opw jaM a öajiKaH CK M X H a p o a a o a M ille r - a . S e t o n - W a t s o n - a , L llm n n k a , an n jio M aT C K M M H C T o pw jaM a T o p ja H H O ß a , M a r t e n s - a , G u ic h e n - a , D r ia u lt - a , D o u i n - a , H a ll- a , M o s e ly - a , K a o y K a 3 a ;iH CTpy>m>auH

3a

n o je a w H e

no M o fc

h

r jia ß e y o ß o j k ü> h3h.

K o jy c y M y

3 a H a in e npH jiH K e

6 h ji h c y T . y n o M o to i r . L L Im iin ti 3 a x p ß a T c ic a , a 6 a H r . C o M H u a 3 a u p H 0 r 0 p c K 0x e p it e r o B a w a H am a

h

ßa>KHa

em\iiecKe

öocancK a

jim r e p a T y p a

H aym H K e,

na

r. C o ^ H u e M o r a o caM O yKOJiHKO

je

n n r a ib a . o

jy

nepnoay,

h

H CKopm nfceH H

je

o

T p a a n m i jn ,

H apoanoj

c e , Hawae, y H a in o j 3eM JbH ,

a o T a K J ia c e ö y H a y B o c h h H apeaH oj

caecm

aw n jiO M a T C K e

h u p H o ro p cK n x

HMafce

rpa^e, o

Te>Ke

jo u i M H o ra

npH C T ynam a 3a

ay T o p H T e T

Ö H B in e r

na

n p n jiH K e

C pÖ H jH n a p y r n M

6op6a ro ß o p n,

6aHa caM O

ne cM H h o M ecT H M a

upHorop-

B n a e o je M e c T a

CKo-TypcKH X ö o p ö a h C J iy in a o r y c a a p e ß e n e c M e o

Y

H eno3H aT a

K ao

B p jio H e c n ry p H O h H e a o B O Jb H O 3aMeHHTH, h t o

aoK yM eH T H pao

a o r a ^ a ja . T . ß a ß n o

T . je o c T a jia

obom

n>nMa. B a u i O B a c ß e c K a K o je o n e ß a jy Te n e c M e .

u

to

ßajiKaH CK H M

B rn n e H a 0 C H 0 B y 3 e M Jb a M a .

T a K O je

T . jih h h o y n o 3 H a o aM Ö H jem r y K o je M

c y c e a o r a l j a j i n ß o c a H C K O - x e p u e ro ß a -

MKe h n p H o r o p c K e 6 o p 6 e

b3>khh a o r a ^ a j n

a h ap yrn

o ß o r u e jio r n e p n o a a

KOjw o ó p a i j y j e . T o HHTHMHHje n p H K a 3 y B H in e

yno3H aB an>e

nenocpeaH O C T u,

no3opH H ue

onH caH H X

nuacTHMHOCTH

>KHBOTa.

h

t o m ' o a m n e j b y ö a ß jb y h H H T e p e co M a a c e p a 3 y M e h u i t o O B a apxaH M H a

c p e a m ia ,

H>eHa

ayw a

H>eHa c T p e M Jb e tb a . T . je K a o H a y r a n K

u n p n jiH K a .

C jiH K a

K o jy

je

T aK O

y

c tb o p h o

h

aao

H am a

aoM aha

ncT opncK a

aH T epaT ypa

a e .’ia je y o ö j a i u f t e i b y

h y T O M e je o h o

no T n y H o y c n e jio

BejiHKH 3 H a q a j K o jn h e

oa

H n je

je

B epH H je npm Ke necM n

a y ß j b e y u i a o y n o 3 H a ß a n ,e

h

cpeanH e

>KHBa j e h y ra a B H iiM

iiH fbeH H na a a

a«H O C T H h .th MOMeHTH jio K a JiH e H C T o p n je H H cy n o T n y H o

T e * n u iT e

a a jio

I i . e ji a n a p T n ja o

n a p o a H o j h y M C T H iM K oj

aH H H jaM a B ep H a. T a j o n iu T n y T H caK He y M a a y j e

aa

a o r a ^ a ja

a o B O Jb H O

e H r jie c K e no jiH T H K e H a

n o H e K e n o je -

TawHO c x ß a h e H H h H C K o p m nfceH a.

B ji h c k o m

H cT O K y

h B eti c e y o ß o j n p ß o j c ß e c u n n o K a 3 y je

n> e ra HMaTH HCTopH CKa H ayK a.

Baciub ilouoBuh

10*

n

148

P HKa 3 H

M. P a u l ova. Déjiny Mafße. Odboj Cecità a Jihoslovanuza svètové vdlky. 1914-1918 - Praha 1937, 8°, 664. r ip o f j j e c o p neo

K a p j io ß a

C B o j HayMHH

paa

y H H B ep 3HTeTa y r ip a r y ,

n o c B e T H Jia

C jio B e H a npO THB A y c T p n je . K o a

je

r i j a M n jia .u a r i a y j i o B a

6o p 6e

n p o y ia B a it y

M exa

h

Jy X H H X

H ac je n o 3 H a T a n p e K O C B o r a B e n H K o r p a a a

1924.

„Jy ro c jiO B e H C K H o a ö o p “ , 3 a r p e 6

C a a je H 3 a u iJia n p B a KifcHra H>eHor BeJiH K O r a e j i a „ M c T o p H ja M a t jj n je “ . F l o a OBHM HMeHOM KpHO MeuiKHX

nojiHTHMKHX

ce

Jby an,

3 a B p e M e p a T a TajHH p eB O Jiy uH O H apH H o a ò o p K o jn c y

ÖHJ1H

y 3 e jiH

Ha

ce6e

0praH H 30 B aw > e

y H y T p a u iib e r O T n o p a w e iu K o r H a p o a a np o T H B A y c T p H je . F I o i i i t o je „ M a i f w j a “ p a a H J ia h c a JyjKHHM O io B e r o iM a , r ^ a l l a y j i O B a je n o K y u ia jia a a o b h m a e J io M

w q e u iK y h

oöyxB aT H

1914— 1918.

paT a

n o cao . O chm y

aK U H jn,

jy r o c jio p e H C K y

f lß a a e c e T

aocaa

u ira M n a H H X

M acapH K a,

6op6y

roaH H a

BeH em a,

np o T H B

C K y n jb a jia

C T B ap n,

je

A y c T p H je

o òja B Jb e H H X

K paM apw a,

3 a CBoj

y c n o M e H a ywecHHKa

P a u iH H a ,

O p a H T H U ie K a C n c a h t . a a i t e , H C K opH uiT eH e c y h

3 a BpeM e

OHa M a T e p n ja ji

L U a M a jia ,

jaBHe

U U a jH e p a ,

npHBarae

h

apxH B e.

r io c e Ó H u e a p a r o u e H H

c y n o a a u n H3 B e ^ a h i l e T p o r p a a a , K ojw o c B e T Jb a B a jy

M H ora

n H T a tta

L L It o

aocaa ce

T aM H a

THMe

Jy *H H X

M euiK e

C jio B e H a ,

H C T o p n je

r^a

3a

B peM e caeT C K o r paT a.

r i a y j i o B a c e y rjia B H O M ap>KH 0 H 0 r

M a T e p H ja jia K ojH je HCKopHCTHJia B e h y „Jy ro c JiO B e H C K O M O a ö o p y “ ; h n o t u m noaauH M a,

h

n o y H y r p a u it b o j Be3H, a e JiO B H K ttH re , K ojH r O B o p e o Jy>KHHM

C jio B e H M M a, H 3 r jie a a jy K a o y ô a q e H H HyTHx 3ajeaHHM KHx u p T a . M o ^ a a B H uie ja ^ e

3 a je a H H M K o r y no B e 3 a T H

h

B eH C K or a e j i a H M a o Ha

6op6n

H C T akn.

M exa

Be3

y

M euiK y

h

Jy>KHHX

c y M ib e

je

OHaKO

C jio B e H a

ob3kbhm

„ H c T o p H je M a c jjH je “ y T H u a jio

p a c n 0 Ji0 5 K e n > y

H C T o p n jy , 6 e 3

fce rl^a r i a y j i o B a y a p y r e

ja n e

ase

HCTaK-

KH>nre H a t a

npo T H B A y c r p u j e ,

o 6 p a tjH B a n > y

M H o ro h t o

u ito

jy r o c j i o -

n H c a u HHje

ô o r a T e h p a 3 H O B p cH e HCTopHCKe n o a a T K e ,

K a o K o a M e u iK o r a e j i a . npB a C B eT C K or

KHîH ra

1915. F l o p e a

cenT eM Ô pa O T nopa.

II

Y

n o c jie M a jio

„ M c T o p H ja

1914 a o

paT a

MacJjnjH.

III

Maq^nje“

6 e )« a H ,a y ysoaa,

oôyxB aT a

nepH oa

HMa

npB a

m w ra

TpH

a e jia :

I

llo q e u H

T e u iK H la c o B H .

3a

O B aK O

C T aB y q e u iK o r H a p o a a n p e a

b c jih k o

a e jio

paT npeM a

Ha

B p jio

3 3 h h m jï> h b o m

ca

HMajiH

HHiiiTa

npoTHB

H eM aiKO-M aljapcKOM

n H T a ib y ,

A y C T p H jn .

O a r ia jia u K o r n a a o M a ca p H K a h K p a M a p w a jb y a n HHcy y o c h o b h c jiO B eH C K e. —

now eT K a B e H e u ia ,

K p a T K o r n p H K a 3 a C B e T C K o r p a T a n n c a u c e M O >Kaa h c y B H u ie

3aap>K ao

ayajiHCTHMKe

oa

H H o c rp a H C T B o a - p E a y a p a a

cbh

qeuJKH noJiHTHHKH

oap>KaH>a A ycT p H je ;

xereMOHHjoM,

H e ro

ajiH

He

e y

6 a jiK a n c K n x H a p o a a , c y K O Ô A y c T p n je h C p Ô H je h o n a c H o c r

p a T a n p u c H J b a B a jy h q e iu K e n o J i H r a w e J t y a e a a 3 a y 3 M y cT aH O B H uiT e n p e M a jeaH O M T 3K B 0M c y K o ô y .

n>a

lla y jiO B a je jie n o

o ô p a a n jia

noM eT aK MeH>an>a

P r i kazi a p * a n > a qeuiKHX nojiHTHqapa n p e M a

149

AycTpwjH.

CTpaHKa

ap*:aBHO-npaBHa-

H a n p e « H a np B a n p o y q a ß a MoryfeHocT cT B apavta caM ocT ajiHe qeuiKe ap x caß e .

C

1914

THM ce M H oro 3aHHMao B a m ia ß

je a a H

oa

K jio i| )a q ,

(23—26).

a p . BopcK H

b o I j q e u iK e H ap o Ä H O - co u H jajiH C T H q K e CTpaHKe, K a o

npB H X n o q e o je 6 o p 6 y np o T H B A y c T p w je h n > e ro ß a C T paH K a j e ÖH Jia

O T B o p eH O

aHTH-MMJiHTapHCTuqKa h aHTM-aycTpHCKa.

np o T H B aHeK CHje, 3 a öajiKaH C K H X

paT O Ba

HHje

OHa

1908

je

r j ia c a j ia

« p m i a CHMnaTwjy 3 a Jy jK H e

1913 y H e w iM p e a o B H M a c e (28—29). Y ja H y a p y 1914 K jio c fia q

C .no B e H e a Befe K OH ueM

B e p o B a J io a a je CBeTCKH

paT H e H 3 6 e *a H

je 6 h o y

Ile T p o r p a a y ,

p a 3 r o B a p a o c a C a 3 0 H 0 B 0 M h c T e K a o yT H caK a a pycKM MHHHCTap c n o jb a n iH H X n o c j i o ß a H H je X T eo noaH eo

n p e a s n lja o paT a. Y

hh

P ycH M a n p e a J io r K a x o

aa

p e B O Jiy u H c m a p H a a r « T a u n ja M e tjy aoH ocH

ri>a

r ia y ji O B a o

C Ji0 B H 3 aM “ .

O ßaj

ce

HCTe r o a H H e K jiO (|)aq je

(38 - 39).

H e c iiM a

K p a M a p JK O B O M

noK peT

a n p m iy

npeK O a e r o s e

C T paH Ke o p r a H H 3 y je

3aHHMJbHBHX

c.n0B eH 0e c j i o b c h c k h x je H3MHpeH>e

Ilo J b a K a

M ory y

y

apaoB e

ja H y a p y

E ß p o n e , Ha m m ] u H e iu K o j a a

C jiO B e H a

y

H a p o a a ; T paxH O

A y c T p u jw

h HacrcoH

1913: „0

1914, K p a M a p *

p y c K o j B .i a a n n p e a - io r o noa

boIíctbom

P y c n j e ‘‘.

tom

nojiH T H qica a e u a . .

cT B apait>y

„ c jiO B eH C K e

(158-162).

n jia H y C T B o p m ia 6

C e ß e p H o r jie a e H o r M o p a a o

q e n iK o j

ap*aßn

.“ (49).

h

luiaH

Osaj

kojthko

c f> e a e p a u n je

h .ih

3aHHMJbHB hcto q o ß e K y , lu to r a je

no

c e aw B O B C K a c jio ß e H C K a a p * a B a

J a a p a H a n E r e ja

h

o a B jr r a B e h J la 6 e a o

oa

Tn-

T opy h

(58).

r ip B H a e o

KH>nre

oöyxßaT a

ßpeM e

oa

noqeT K a p aT a a o

T o M e M a c a p H K a y e M H r p a n n jy . P a T y c e y M e n iK o j HHje

1914

T aK O

je

x o r O n e a H a o ß y x B a T a jy fe n P y c n jy , Ilo jb C K y , M e n iK y , C p ß n jy , U p H y B y ra p c K y .

y

je n p e K O p y c K o r H OB H H apa C B a T K O B C K o r

KOHuennHjn,

T0.1MK0 n o C B o jo j B eJiH K oj H spaano. ilo

caM O C T a JiH o j

a p w a B H e h n p H B p e a H e e K c n a H 3 H je T epM aH C T B a

MHCJie c a M O H e 3 p e jia

j a m o . T a jH O , y jy H y n o c .ia o

n p eM o fe

n p e a CßeTCKM p a T BefeHHa qeiuK H X c r p a H a K a p a q y H a c A y c r p H jo M .

K p a M a p * n 3 ja B jb y je cpeanH H

Pyca,

„H eo-

a io ö o a y ,

(41).

A y c r p H j e Ha P y c H jy J o iu

h

noaaT aK a

noK peT y

h h n o c j i e c a p a je B C K o r aHTeHTaTa. H h m je n p B a n y u n c a n y o a

n Jlp u H H , y A y c T p n jH je H a T eM e Jby q y B e H o r q ji.

14

ycT aBa

o a- n a c K a

H a a a o y jie T o

hhko

H a C aB H

y r y u ie H noJiHTH-

qKH j k h b o t : P a jx c T a r je p a c n y u iT e H , 3 a B e a e H a je u e H 3 y p a , n o q e jr a n p o r o H H . r ip B H X a a H a p a T a H eM a y H e u i K o j O T n o p a : „ M e n n o i nyK OB H c y o a J ia 3 H J in H a ß o jH iu T e , n o c Jia H M iin feyTa.iH, p e B O J iy u n ja ¡ m e B e p H J ia “ HMcy C JiaraJiH , K aK B O a p * a n > e T p e ö a a a M a c a p H K h K paM ap>K

T pa*e 6op6y

(58).

rio jiH T nq K H

ce

3 a y 3 M e q eniK H H a p o a n p e M a p a T y .

3 a ca.M O C T ajiH ocT , a p y r n

cy

B e p o ß a jin

a a fee c e A y c T p u ja o a p w a r a n n o c ji e p a T a , n a c y 6 h jih 3 a n o M H p jb H B n je a p » :a n > e : aKTHBH3aM

paHTHUieKa

O n a J ie p a

h

c p n y ÔHJ 1H 3 a A y C T p n jy , U p . B o x y M H p pH KOBa

Y Ha jy r y

noJiH T H K a

Boan

q eniK H

AHTOHHHa L Ü M e p a ji.

H apoa

L L Iß e x jie .

T p efen

cy no

O h je B e p o B a o a a M a c a -

„noH O ßa“

Ha

„ B e ji y

T opy“.

(92).

M e niK o j HeMa Befenx n p o r o H a y noqeT Ky p a T a ; tmm Buine K o a Hac r ^ a Ila y jiO B a

ca

M H oro

C p e M y, n o c ^ e C p ön ja H C K o r y n a a a

TonJiHHe

o n n c a jia

1914. (55—103).

je

H e s o jb e

Cp6a

y

n

150

P HK a 3 H

3aTßapatt.a y MeuiKoj noHMH>y y aßrycTy 1914. flpBH je oaßeaeH Kjio-

cpaq, na 3a h >h m Emhji LUnaran, HOBHHap h no3HaTn aHTHMmiHTapHCTa. flpyro je jo in cße m hpho. (104— 116). OpraHH30ßaH o m o p noMHH.e

cTBapaiteM

„TajHor peßOJiyuHOHapHor

o a ß o p a “, aouHHje npo3ßaHor „MacpHja“. OcHOßaHa je capaaifcOM Tpwjy paÄHKaJiHwx qeiuKHX CTpaHaKa MJiaaoMeuiKe, peajiHCTHMKe h ap*aßHO-npaßHOnanpeÄHe (118). 3aaaT aK jo j je 6 h o : 1 oapxcaßaibe ße3a c HHOCTpaHCTBOM, 2 Tajßa oóaBeuiTajHa cjiyacßa h 3 nojiHTHMKO aejioßaifce Metjy Hecmwa h ocTajiHM noTJianeHHM HapoaHMa y AycTpnjH. (119). — O a caM or c ß o r noweTKa MatpHja je HMa^a „öecKOMnpoMHCßo npornB-aycTpncKy“ noJiHTHHKy jih HHjy. (120).

MjiaaoMecn cy npßH H CT aon MHcao a a Tpeöa Ha TOMe paa«T n „ a a MetnKO nnTaH>e nocTaße CßeTCKO nHTatbe . . . to jecT npeaMßTOM n p e ro ß o p a 3a CKJianafte M npa“ (150). pafiTnineK Chc «M ao je y CocpnjH öpaTa B;iaAHMHpa. llpeK O H>era cy Kpaiviapac h PauiHH, boIjH AUiaaoiexa, aouiJiH y Be3y ca npeTCTaBHHumwa AHTaHTe y Co({)HjH (155). y n o n i a ß J b y „aK U H ja n p o c p e c o p a M a c a p w c a “ H 3H eceHO je K aK O je M a c a p u K n o M e o C ß o j p e B O jiy u H O H a p H H p a a 1914. 3 a p a 3 ;iH K y o a K p a iw a p w a M a c a p H K ß e p y je a a j e M o ry fc e ctbophth h o a p w a T H c a M o c r a ^ H y q e u iK y a p x a ß y ,

na

to j o i n 1914 HCTMwe K a o C ß o j HauHOHaJiHH n p o r p a M .

K a 3 y je c e r e a c i t a weiuKHX a p w a ß H H K a n a H eM aM K or 3 a r p jb a ja ,

Ha T aj HaMHH iuto 6h

naaH e

ô y a y t îO M

Y rapcK e

M Jia a O n e c M ,

ca

h a p yrn

a o u H H je

Jom

y je c e H 1914 no -

H u m y n a jy C B o jy ö y a y k y a p ^ a ß y

h3

je cno jH JiH K o p H a o p o M

n p e K O 3a-

npßH

ro B o p H JiH

J y r o c J ia ß n jo M . O npHXBaTHJiH,

TOM e

cy

na h M acapH K

«ano

m je

6ho

M H o r o 3 a r p e ja H . (183— 184). P a T y A y cT p w jH

n o a n r a o je h o n a K O

ß eJiH K y Mofc ß o jc K e .

nojiHTHKOM rp a^aH C K H X ß jiacT H y H e u iK o j h X p ß a T C K o j, ß ojH H Tpa>KHjiH c y a a c e y obhm a s e iv ia 3 e M Jb a M a 3 a ß e a e H>HX0ßa y n p a ß a . BOJBHe

K yM eH aT a, o ß ja B Jb e H H x o a jiM a

3axB ajiH T H

y ra p c K e ß .ia a e , y 3 a rp e 6 y

3a

K py ro ß H H3

rl>e I l a y ^ o B e , b h b h c e , a a c e B o j m m o M

C T p am H e

Tnca, 0 M e 0 j e

ß jia a y

H e 3a a o -

nporoH e

ao-

y T H u a jy

Cpßa 1914 (189— 191). llp e T c e a H H K npBH n o K y u ia j B ojH H K a a a o ö o p e

y Jie-ro 1914

cpncK o-xpßaT CK e

K oa jiH U H je h a o ß e a y r e H e p a jia

M e e ro

ö a H a L L lK ep - ieu a.

K a o y 3 arpe 6y , Haßaibyje ßojcKa h y flp a r y a a o ß o pn H aM ecH H K a HeuiKe KHe3a TyHa h 3aß eae ßojHy ynpaßy. K a o pa3Jior HaßoaHJiH cy ßojHHiiH

H e J io ja ^ H o

h

H enaT pH O T C K o

a p x a it e

Mexa jo u i

paTa (202— 207). y je c e ß 1914, H 3a3 ß aH pycK H M MaHHCpecTHMa Opw apH x ^ e ite

K a o r^aßH H

3anoßeaH H K

ß o jH e y n p a ß e y M e u iK o j

ß o jc K e

(231).

h

y caM O M

jie iiH M a ,

Tpa>KH n o H O ß o o a

Ilp e T c e a H H K

n o^ency

H a a ß o jß o a a u a p a 3aßo-

a y c T p w c K e B .iaae rpoc{)

Hanaa ß o jc K e H a H e u iK y , K a o u Tuca H a X p B a T C K y . H nopea T o r a l u t o cy nowejiH n p o r o H H , «leiHKe KyjiTypHe h noJiHTHWKe opraHH3auHje ycnejie cy aa, h nopea cbhx noKymaja h3 Beia, He aaay HeKy H3jaßy Jioja.’iHocTH (238— 252). K a K O npH JiH Ke h oa MwpHHx HayMHHKa n n o c ^ O B H H x JbyaH n p a ß e 3aLU t h p k o aÖ H O je

ß ep eH H K e

u p e ß O J iy u H O H a p e , H a jó o jb e

n o K a 3 y je

w eu iK a

6op6a

1914— 1918.

Prikazi BpeM eH a ohh

X lo T o r a

HHcy

151

h m 3 jih hh T p aaH U H je hh nc i< y cT B a 3 a p e B O Jiy -

UMOHapHy aK UHjy. i l a w naK, j o u i y n o n e T K y p a T a m hoph a o jia 3 e Ha t o , a a T p e ß a p a a n ™

oa

HjHX caM H n o c e 6 n

h tu m c p e a c T B H M a . T a K O j e H H a y c T p H ja jia u

Jo 3 e t{) J a H OpMM n o c J i a o C B o r a WHHOBHHKa P o x j i y y M T a jiH jy , npH B H aH O KaO' 3a cT y n H H K a nre no>iHH>e r i j a

n p o je K T y

„ C jio ß e H C K e

K paM ap H c

je

no p y rao

npeK O

H M n ep H je, C B o ra

íla y j iO B a

H3JiaraH>eM o

a iO B e H C K e

C T apor

( f je a e p a u n je “ .

no 3 H aH H K a,

n a w e jie a a

ap*aB y

HjHxobo

19 14

C ß a T K O B C K o r,

P y c a ; o hh H e M a jy y c JiO B a 3 a

p y c K o j B J ia a n : „ M e c n * e ^ e a o J ia 3 a K

c aM O C T ajiH y

H OB H H apa

K paM apacony K oH ueM

K pajb e B C T B O 6 y a e

noa

p ycK H M

n p o T e K T o p a T O M “ (310). K p a M a p a c o B H M H a e ja M a o p y c K O M n p o T e ic T o p a T y HHcy

amt

ó h jih 3 a rp e ja H H M a c a p H K , P a u iH H h o c T a jiH q.nan o B H M a c fm je (312),

P yC H

c y c T a ja jiH H a K a p n a T H M a , n a HHje 6 h jio 3 r 0 a H 0 ycTaTH np o T H B h>hx. H a e OJiO HJK a p a3 M H M O H fla »te H .a HHcy C M e T a jia npaKTHMHHM MeinKHM noJiHTHM apHM a aa

c a p a ^ y j y Ha 3 a je a H H W 0 M

p eB O Jiy uH O H apH H

oaöop

L U a jH e p ,

h B eH ew ,

X a jH

L L IaM aji

n o c jiy .

1915 o cH O B a H

i lo ie T K O M

„ M a c jm ja “ ; je 3 r p o

My

MHHe

M J ia a o q e c H h peajiHCTM.

je

T a a a ftH

K paM apnc,

P a u iH H ,

Y6p30

n p n c ry n a a-p

3 a H a n p e a H y cT p a H K y , C o y K y n 3 a c o n n ja jiH C T e . H

ok

cy ce

oko

M acfm je n o n e ™ O K ynjbaT H J b y a n cnpeM H H H a CBe y ó o p ó w

Boae

np o T H B A y c T p w je , c ji y x ö e H y , j i o j a j w y noJiH TH Ky

npeTCTaBHHUH c T p a-

H aK a, K o jn c e O K y n J t a jy K o a I i l B e x j i e .

y

a y x y K p aM a pw o B H x w a e ja n o K y m a jio

B jiaaH M H pa Cw ca y CoKyiiH njiaHOBe K p a M a p w o B e n a n m a o Ha o r a o p pamiycKor h E H ra e c K o r nocjiaH CTB a.

3aTO h npoTHB ynyTCTaßa H3 r i p a r a o h y c b o m

M eM o paH ay M y caBe3HHUHMa T pax H caM ocT ajiH y >jeiuKy a p ^ a B y (417). P ycK H M n o p a 3 0 M

y r a jiH U H jn

y n p o jie fe e

H

M a p * O B caH o B eJiH KOj cflO B e H C K o j H M nepH jH. caa

C M ejiH je.

BpxoBH a

a H K T a T y p e y H e iu K o j. Map>K c a

K O M a H a a He n p e c T a je

Ilo

Map>KOBHM n o r m t e

B ejiH K H je 6 h o o a j e K

1915 c y M e c e n H naaoM

pycK or

3anaaH O M

oa

aa

T pa*H

3 a B o lje H > e B o jH e

L L la jH e p o B a 3aTBa-

T a : in u n jn h 3 a T B a pa n > eM K p a-

KH>Hre.

p y c K o r n o p a 3 a y q eniK H M 3 e M Jb a M a .

JyHH u

jy jiH

c jia B J b a 3 a q e w K e H e M u e a x a jio c T H h p a 3 0 M ap aH > a 3 a H e x e . npecT H *a

n

3aT B apaH >eM

Jie T a 1915 n o i H i b e a a

o p H je m r a u H jo M .

pHKOBHM n jiaH O B H M a 6 oJbe

p y cK H x n o p a 3 a y

T p e tw a e o

c e T onn K pa-

H a p e a Ô H 3 a T B o p e H j e 21 M a ja 1915 K p a -

L U a jH e p o M . flp aM aT H H aH je K o a r ia y jiO B e o n n c

p a n ,a (45 0— 463). O a je K O M

y H em Koj

H>eHoj

n o n e o je a a

a y c rp H C K e B Jiac T n H C T ynajy

Il o a a u H ,

K paM ap>K a

a o 6 n ja u ito

r jia B H o r

p y c o f f w jia ,

n p e B a r y M a c a p H K c a c B o jo M

hx rl> a r ia y jio B a h 3 h o c h o M a c a -

3 a Ó y a y h H O C T n o a y T ncK O M pycK H X n o p a 3 a 1915 Haj-

n o K a 3 y jy MBpcTHHy

K apaK T epa

0B0r

B e jiH K o r

M e u jK o r

ap*aB H H K a.

152

n P H K a 3 H

K o a M Jia a o M e x a nocne 3aTBapatt>a KpaMap>KOBa b o I ì c t b o n p e y 3 H M a PauiHH. P a a HHje n p e c T a ja o , h o b h a y a « cy y3HMaHH y capaait>y, o ö a B e iU T ajH a c jiy jK Ô a aoiiHpaJia je h no iwnHHCTapCKnx KaÖHH eTa y Be My. Ajih 12 jy H a 1915 3 a T B o p e n je h PauiHH. 3aTBapaH>eM KjiO(f)aMa, K p a M a p w a 4ecH

pHKOBHM

cy

H3ry6nJiH

h

PauiH H a

eMHrpHpau>eM

h

rjiaBHHX B o ^ a .

M e T B o p m iy

Ohh

cy

M aca-

no JieTa

1915 y c n e ß a jiH a a cnpeMe a a ß a it e H3jaBa jioja.raocT H . PycKH n o p a 3 n 1915 ojaMajiH c y CTpyjy „aKTHBHCTa“ . IlpBy H3jaBy jio ja jm o c T H Bjiaaapy u apwaBH a a j e B a H p e a h h KOHrpec c a B e 3 a MeuiKHX o n iu T H H a 18 jy jia 1915, t o t o b o roaHHy a a H a n o c jie noMeTKa paT a (556—557). J le n je K o a T lje ria y jiO B e

onnc

H C T pare

naa

KpaMap>KOM

h P au iH -

HOM, n o c e ö im e c y K o ö a PauiH H a h üp e M H H re p a (566—573). IlpeM H H rep, c y a a u ncTpa)KHTejb, H eiw au n o p e m io M , OHaKaB, i o k o r a r ia y jio B a je M H oro ôo jb H o a HeKHX rtjH

cyaaua

r ia y jiO B o j hh h ko m o a

T o ra

BpeMeHa

y

npHKa3yje, öho

B ochh, na ,

nnaK, hh

H e x a He n a a a hh Ha yM a a n o H>eroBHM MCKa-

3HMa c y a e a e jia CBojwx jb yaH H3 6 o p 6 e 3 a o cjio 6o i}en> e, KaKO ce t o Hac

paaH

noBoaoM

KfeHre 3Jior.nacH or

cyua

MCTpawHTeJha

Koa

r ic jje jie p a o

CapajeB CK OM aTeHTaTy. . . .

nporoHH h 3 aT B apaft> a no MeujKoj h noTpeôe a a ce MacapHKy noMofc y ca p a a H H U H M a H3 3aBH M aja HaTepajiH cy h ap. BeHeuia aa 6e>KH y HHOCTpaHCTBO. hberoBHM oa^iacKOM y LLlBajuapcKy y cenTeMÖpy 1915 3aBpuiaBa ce npBa KfcHra „HCTopnje MatjjHje“. M c th

n o L u a Jb e

O c o ö h th m Hor

H H T epecoM

OM eKyje

ce a p y r a

KK>nra

0 B 0 r MOHyMeHTa.i-

a e .ia .

Baco '-¡y6puHOBu.fi

C A S O P 1 S I*)

Jlem.ou.uc Maulune cpucke. Ktbnre 300—346, H o b h C aa 1918— 1936.1) H a jc T a p w jn H3JI33HTH y r ie iu T H M y je

H aui

Ktt>H*:eBHo-HayMHH

1825

M aconnc

je

Jle T o n H C .

r io M e o je

r o a H H e n o a H a c jio B O M C e p ö c K e J le T o n u c H , a npBH

y p e a H H K tt>eroB ocHHBaM h no K p eT aM T e o p r a je M a r a p a i u e B H k

B a fe e M

M a T H iie C p n c K e

1826

O chh-

r o a H H e J le T o n n c n o c r a j e H>eH o p r a H . f l o

1864

r o a H H e J le T o n n c j e H 3Jia3H O y Ile u iT H , a Te r o a H H e n p e c e JiH Jia c e M a T H u a y H obh

C aa

h OT aaa

HHcy je , HapoMHTO r p a lje

h

y

J le T o n n c C T ajiH o npBH M

n>eroBH M

H3Jia3H y K H iH raM a,

H obom

Caay.

o ö ja B Jb e H O

y

JleT O -

B p jio

M H o ro

p a c n p a B a H3 B o jB O ^ a H C K e KH>n>KeBHe, no.iHTHMKe h K y.iT yp H e h c t o -

*) Prikaz jugoslovenskih 3 - 4 sv. - Ur.

casopisa iz 1938 objavice se u JIC, IV,

!) K hb H ra 300 M a a u i.ia je 1922, 301, 1923 ; 302, 1924 ; 303-306, 1925, 307-310, 1926 ; 311-314, 1927; 315-318, 1928 ; 319-322, 1929; 323-326; 1930; 327-330, 1931; 331-334, 1932; 335-338, 1933; 339-342, 1934; 343 -346, 1936 ; 347, 1937 ; 348, 1938.

Prikazi p u je ,

y

rt>eMy

yMeTHHUH h K apaK T ep

cy

c a p a ijH B a .u n

apyrn

h c a p a ^ y jy

K y jiT y p n n

paaH H U H .

H ayH H 0-KH >H *eB H0r

w aconnca

c o u H a jiH H ; n o K p e tiy c e h o b h 3 a iu T o je Jle T o n H C

153 H aum

y

HOBoj

h

H a jn o 3 H a T H jn apacaB H

n o c T a je

ese

H ay ra H itH ,

Jle T o n H C BHixie

ry6n

K yjiT ypH O

h c t o p h c k h q a c o n n c H , Te je cacB H M p a 3 y M Jb H B O

noM eo a a

ce 6 a B n ap yrH M

ib e r o B H X a a B H a iu fb H X Te>KH>a h H acT ojaH >a M a T H u e C p n c K e y y je a n n > e H o j

n p o ß jie M H M a ;

o c T B a p e n .e M

n p o jw e H y o c e 3 a a a T a K h

oTayÖHHH.

0 6 ja ß Jb H ß a H > e

y jio r a

n c T o p n C K e r p a i^ e

h p a c n p a B a y Jle T o r iH c y HMa CBe Mavbe o a O H o r MOMeHTa K a a a je C r a H o je C T a H o je B u tî c a H C T o p n q ap H M a H3 B o jß o a H H e , 1927 r o a H H e , o c H O B a o M c t o pHCKO Ä p y u iT B O y H o b o m KOM a a

o ß p a i jy je

K a p jio ß a w e .

ypeaH H U H

(301), C

b.

C a a y h noK peH yo

o ö ja B J b y je

H C T o p ncK y

H c to p h c k h rpa^y

ca

M aco n w c 3 a 3 a a a T T e p n T o p n je

6 n B in e

M H T p o n o J in je h B o jß o a H H e . J le T o n H c a

KHiHre 300— 346

oa

h

h

M apK O

n o c ji e

p a T a c y c e B p jio

M ajie T H H (301,

3 — 320),

cb.

M etbaJiH

tccto

B a c a C r a jn fc (300),

peaoM :

obhm

KaiweHKO

C T e ß a H "fin p H k (321),

h to

C yöoT M fc

C t . TiHpnfc

B a n a n a (322), P aa- B p x o ß a u (32 3— 326), T o a o p M a H o jjiO B H fc (327 -330),

Ä apK O

335 m u r e

B a c H Jb e ß H h , a o a

H w K O Jia

M H Jiy T H H O B H h

H ecT a

J le T o n n c

npoM eH a

y p e ^ y j e aa H a u m > H

ypeaH H K a

« M a J ia

je

ypeaH H K

y T H u aj

Ha

c a a p w a j J le T o n n c a . O ö ja B J b e H e

pacnpaße

Ktb. 300: H .

huBany Cpôuje. T. P. y cT aH aK . T o ß o p H

h

r p a i j a y J le T o n n c y :

jJocuuiejeBO

PaaojM H tï,

o

y

yßoay

ocK yaH U H

üucm o o

ypeijewy u upocBe-

n 0 3 a ß a B H 0 c e nHTan>eM

H>HX0B0j 3 a

H 3Bopa

aoôa, a n oho

ro

3 a npB H

hx H M a

ilit o

MecTO c y y M 3Jiaratt»y cyôjeK T H B H H , Te hm c e M o p a B p jio o 6 a 3 p H B O npHCTynaTH

npHJiHKOM

ynoT peße.

M 3 H eT a

je

y jio r a

f lo c H T e ja

O ö p a a o B n fe a

n

CTpaT H M H poBH fea y npBOM ycT aH K y . G rpaT M M H poB H fceß y T H u a j n a a y c T p n c K e o aroß opH e

(})aK T ope. —

B a * H O C T O B o r n n c M a , K a * e r. P a a o j^ n f e , j e y T OM e

u jT O je y FbeMy JX ocH T e j H 3H eo KyjiTypHH n p o r p a M rt>eHO yH yT pauiH >e y p e lje fe e .

Oho

je

je a a H

C p ô n je h a a o T eM en. 3 a n p H Jio r JiHTepaTypw o

ßa>KaH

O c T o j H h , Hapodna Mucao, udeja ocAoßofjefba u yjeduit>en>a y ucuLopuju u kmutcenHocuiii. B p.no H o c H T e je B H M B e 3 a M a c a K a p a ljo p ^ e B O M C p Ö H jo M .

n p e r ;ie a H O h ja c H o y

B o jß o a H H H

ao

H>eHor

6auw,u je y

h

H C T o p n jy

o c T B a p e tb a

Ujiowuky.

na

X IV

n n c a u p a 3 ß o j H a p o a H e m hcjih

a a je

K po3

— T.

— 1918

KH>H>KeBHOCT

ro aH H e . —

M.

oa

P.

h n a e j e yjeaHit>eH>a

H a jc T a p n jH x

B e c h h K

4 > p o a c a p je O p a H n y 3 , n o 3aHHM an>y c fjp aT ap , a W H B eo

cTOJiefey. B h o j e ß p ji o yneH . H a n H c a o j e X p o H H K y , y MeTHpn T O M a,

K o ja o ö y x ß a T a a o r a l j a j e

y EßponH

J le T o n n c a n p e s e o je a a H

aeo

oa

1327— 1400. B e c n n fe j e y o B o j

H3 O p o a c a p o B e

cjia>K e c e c a o n n c H M a T y p c K H X h H a u iH X jie T o n H c a u a . —

BojßoduHa

na

koHcfiepennuju Mupa.

M a f t e ÖH Jia n o 3 H a T a M H o r o c e BHuje

H ero

3 H a Jio

C p Ö H jn h M a K e a o H H jH . O n p o c ß e T e , r a e je

o

apyre

C t.

B o ja o a H H a je , H a o ß jia c r a

3a

kh>h3h

X p o H H K e 3 a K ojw o h m hcjih

a a je o n n c ö n r e e K o a njiO M H H K a 1386. O ß a j o n n c Ö H T K e K o a

cy

B peM eH a

0poacap o

n jiO H H H K a He

CTaHojeBHfc,

K O H ^ e p e H U H j« M n p a ,

K ojHM

je

Te>KHJia C p Ö H ja .

B o c h h h X e p u e r o B H H H , o XlajiM auHjH, o C T a p o j B o jß o a H H H ,

K a*e

C 'r a H o je B H h ,

c p n c K H H au H O H ajiH 3aM npB H ny T TaqHO

KOJieBUH

cpncK e

cfjo p M y jiH c aH , r a e

c e no jaB H JiH np B H n o n e iiH C BecH e Teacfee 3 a o c jio 6 o ^ e H > e M h yjeaH H >en>eM

154

n P H K a 3 H

uejior Hapo.ua, o B o ¡boahhh ce HHje 3Hajio totobo HHiuTa. ripHK333H je pafl KOHCpepeHUHje y Be3n ca BojBOAHHOM npHJiKKOM 0ApeIjHB3H>a rpaHHue npeMa PyMywijH h Ma^apcKoj. Kib. 301: M u j i a n C a b Hfe, ílu c jia JJa3e Koctüuha HoBaky PadoHuky; J. B y q e p n fe, CpUckocAOBaike BC3e. K it. 302: H. P a A o j i H f c , /7poÓAejtu BojBodune; Hp. M. K o c n f e , Hapodno jeduHciüBO ca lAedutuüia cotiiiOAOiuje; M. KocTHf e, Mcüiopuja KapAOBana. BefcHHOM H a ochobm nyTonHCHor M 3 T e p n a jis H 3 p a ^ e H a je H C T opw ja K s p j i o B s u s o a XIV B e K a. f l o r. K ocT H fea HHje hhko n o K y u i a o na a s H CTopMjy 0B 0r

M e c T a 3 a K o je c y Be3aHH 3 H aiajH H a a t y M H H aure n p o u u io c T H .

n y T a HHje A a T a

HCTopuja

K a p jiO B S u a j o

H auiH X A aH 3 ,

H ero caM o

H 0B0r

a o 1713,

K a a K a p jiO B U H , K a n o K a x e r . KocTHfe, n o c T a jy u e H T a p H 3 p 0 A H 0 - u p K B e H 0 r u

CpGa y A y c T p n jti. B. C t 3 j h fe, riocAepaíüHa ktbu.3KeBH.ocM BojBodune; H. J. n o n o b h K /7 ocAedune BeAuke Ceoóe 1690; A h t o h M e j i H K , CAOBettuja üocAe ocAodotjena. O a 1918 CiOBenHja no K yjiT yp H O - n ojiM T H q K or acHBOTa

Mnn>e a p y r H

wmbot.

H3

H,e c e HCTHCKyje ne.waMKH ejieM eH S T ,

ko¡h

je p aH H je

CHCTeMaTCKM n p o B O flH O r e p M s m m u n j y . H a u H 0 H a jiH 3 H p a jy c e C T paH a n p e a y 3 e í¡3 ,

n o ;iM » :y

ce

pa3H e

K y jiT y p H e

n p o c B e T y h K y jiT y p y H a H sp o A H O M

HHCTHTyuHje

je3 H K y .

H 3H eT O

ca je

3 a a a T K O M .n a u in p e mTa ce y to m

no-

1918—22. Ktb. 303: P a n . B p x o s a u , CBeüi03ap MuAeülufi (1826— 1901). HjiaHaK je nHcaH noBOAOM npocJiaBe CToroAHiinbHue p o ^e ita MmieTHfceBa. y MJiaHKy je M3HeT 3Ha. 304: P a j j . B p x o b a u, HoAOJtcaju y oKUBomy u ucüiopuju; X e p m a h B e h a e ji, JyiocAoseHcka mucüo u3Met¡y 1850 u 1870. X Benae.i je Aao reH e3y jyr0CJi0BeHCKe m hcjih y BpeiweHy 1850— 1870. IlpH K a33H je psA Ha jeAHHCTBy Cp6a, XpB3T3 h CjiOBeHaua n a Kft.n>KeBHOM, HayMHOM n nOJIHTHMKOM nojby. Kh>. 305: H. P a a o j mh fe, Cyduje u 3akony cpedtbenekoBHoj Cp6uju u y Viapckoj. f . PaAojinfe je Aao n p m i o r 33 npoy»iaBan>e ApwaBHor nHTaH>a c p e A rt.e B e K O B H e Cp6nje. P a j . B p x o b 3 u, Ileüiap neüpoB uk tbeioui (1813—51). npHroaaH MJiaHSK HanHCSH ü o b o a o m n p e H O c s KOCTHjy Hseroiueb h x H3 JIoBfeeH. C j i o ó o a s h J o b 3 h o b h fe, JJeAuipadcku doiatjaj. Hey c n e jiH n o K y m s j, 1876 r o a m e , c e K H e * e B H H 3 Cp6n]a n p o r ji3 C H 3 3 K p s jbeB H H y a KHe3 M H JiaH 3 a K p a j b a , h 3 3 B 3 .u h c y C3BpeM eHHUH —

A e jiH rp sA C K H

JoBaHOBMfe je noKymso « a na oójamH>eH>e, ksko je a o u j j i o a o 0B0r Aors^aja. K h>. 306 nocBefeeH3 je H je ro m y ü o b o a o m n p e H O c s H>eroBHX KOCTHjy Ha JIoBfeeH. A o r a l j a j . T.

Kh>. 307: H. P a n o j 4 h fe, lictuopuja XpaaUia 3a napodue dimacuiuie.

P r i k a z i

155

Kh>. 308 nocßefeeHa y cjiaBy CToroaHiuitHue poijeita CßeT03apa MHJiewfca. y Fboj ce Haaa3e HJiaHUH koj'h HaM npnKa3yjy Kft>H>KeBH0-HCT0pHCKH h KyjiTypHO-nojiHTHMKH paa M. y B oj' boähhh . Kh>. 309: P a T K o F l a p o K a H H H , }/3pomi cßeiückoi paula 1914, „Cßeuicka UoM iüluka“ apedpam ne HeMcmke I. ÜHcau, BefemoM Ha ochobh HeMaMKHX ÄOKyMeHaTa, pacnpaBjba Bpjio oójeKTHBHO obo aejiHKarao nHTan>e OAroBopHOCTH 3a cbctckh paT. (II a e o kh>. 310). B a c a CTa j Hf c , JyôuA apna lo d u na BojBodune. y qjiaHKy je npHKa3aH 3Haiaj aaejy roanHa: 1726 h 1826. y Kap^OBUHMa je 1726 ocHOBaHa uiKOJia h3 Koje cy ce KacHHje pa3BHJie Hauie cpe«H>e uiKOJie. y OBoj toähhh po^eHa cy a s a BejiHKa KyjiTypHa paflHHKa 3axapnje Op$eJiHH, kh»h)kcbhhk h JoBaH Pajnfc, HCTopuK. roflHHe 1826 OcHOBaHa je Maxima CpncKa, h potjeHH cy bcjihkm chhobh BojBoaHHe: CßeT03ap M iserati. B. ATaHamcoBHk h J. T>opl>eBHfc. K o c t a H o m e h, CAüBeHO-cepôcko ynuAuiuiue c b . re o p iu ja y BeAecy. rinçait je OBHM qjiaHKOM a a o npHJior 3a ncTopnjy cpncKHx uiKOJia y JywHoj Cp6njn. Kh>. 312: M. K a m a H H H je npHKa3ao p a « apy ror BH3aHT0Ji0uiK0r KOHrpeca, Kojn je o a p *aH y Beorpajiy 1926 roaiiHe o a 14— 17 anpn;ia. O. H h k h K HukoAa 17. ilauiuk (6 X I I 1845-10 X II 1926). Ha CBera mecT CTpaHa aaT je nperaea *nBOTa h paaa 0B0r Hamer B e jiw c o r Ap>KaBHHKa y3 KeTOM MJiaHKy H3Heo ähbot h p a a ocHHBawa h npBor ypeaHHKa Jleroniica. B a c a CTajiife, TuxoMup Oculojuh. T. CTajwfc, kojh je bhiiic roÄHHa p a llio y HCToj rnMHa3HjH ca T. OcrojirkeM, Kojw je h3 HenocpeaHe 6jih3HHe npaTHO H>eroB hchbot, ycneo je a a HaM y jeaHOM MajiOM MJiaHKy H3Hece CJiHKy 0B0r BpeÄHor ernia BojBoaHHe, m]e cy ciiocoöhocth cjiywHJie ne caMO Boj'boähhh Hero h apyrHM jyrocjiOßeHCKHM iiOKpajnnaMa. CßojHM paaoM mnpHO je waejy jyrocjroßeHCKor KyjiTypHor h HapoaHor jeaHHCTßa. Taj paa ra, Bejín r. CrajHfe, cTaßiba y kojio PyHay.iHLia, Kawiifea, PejbKOBiifca, flocHTeja, LLlTpocMajepa, Pamcor, Cb. MapKOBiiha, KpeKa h CKepjwfca. P a « . B p x o B a u , H a üpaiy dpyioi cuiOAeha. y *iJiaHKy je nwcau n o *e jie o a a M araua CpncKa yjiacKOM y apy ro cTOJiefce y3anrae bhcoko 3acTaBy ca HaiejioM: „Bopöa 3a KyjiTypy n HanpeaaK“ h a a ce oko Te 3acTaBe OKyim CBe uiTO Harne« Hapoay h OTayÖHHH »ejiH ßojby ßyayhHOCT. Jl. n o n o b h h, MauluHii Cpuckoj; J a H M a j a K , MauiuHu Cpuckoj. O d a q.iaHKa H3H0ce HOBe 3aaatKe icojH npeTCToje MaTtmti y hobom cTOJiehy. y OBOJ CBecnH, nocBefeeHoj CToroaHmaHitH M. C., Hajia3e ce jom u obh qjiaHun: H ß a H M e ui t p o bu h, M ucuja BojBodime; j o 3 e cf» LU k y ji e t a, Cp6u u Caobühu; J l a 3 0 M. K o c t h fc, Jedna undukaiiuja üoMepami BojBotjanckoi ciüaHOBHUuiüiBay kontfiecuoHOAHOM üoiAedy; J. E p a e ih a h o b hLi, 3 u a ia j elüHOAomkux acuuüiiiBawa y BojßoduHu; M. P p 6 n h, BojBotjaucku My3ej; J. M. ri p o a a h o b h h, Jbyöaß y uauioj napodnoj üoe3uju; P. M a p k oB h h, JlemuMUHaH ocßplu na pa3ßoj üpuAuka y BojBodunu, koje cy od ym\iv,aja na pa3Bumak nauiei napoda y ßpojuoM u apaßpeduoM uoiAeoy;

156

fi p h K a 3

n

Tajna KowseHnuja U3 1915; X e p m aH B e H j j e j i , M oja cehawa Ha HukoAy riauiuka; A. H b uh, Ceooa Cpoa u.3 Banke y okoAuuy OciupoiOHa 1598; H j i a p n o H 3 e p e M C K H , LUkoAOBane apxuMandpuuia FI. Kenìjejina; P. M. P p y j h fc, IlpBa cpuck a iuMna3uja y Hobom Cady (1731—1775); n . FI o n o b h h, Muaobuh BudakoBuk. T. nonoBHk roBopn o BHÂaKOBHÎïeBOM uiKOJiOBaH>y y CereaHHy. là. U J y p M H H , CpUcku knuoweBHunu il iieH3ypa y XpBauickoj ; M. FI p e ji o r, Up. MuxaiiAO floAuh u cAOReHcku koHipec lodune 1867 ; O. H h k h fc, PyMynu Banauicku u BytteBnu upejia cpuckoj BojBodu.nu y ioòuhu 1848 -1849; Jb. C t o j a h o b mfc, JluHHOCLüu u upuAuke U3 HOBuje upoiuAoculu Cpóa u XpBauia; M. C. FI a bji o b h fe, y Aoiopy u3Had Bapdapa u fìsAeca aped paia ca B yiapujna 1913 i . ; J. M. J o B a H O B H f c ,

B.

F in is A ustriae; Cady.

B y m e t h H,

KapAOBiiUMa u

Kh>. 3 1 4 : y CKor o

paay

M.

XuAenàapcku Jieülocu y

K o c th ìì,

H obom

O B o j C B ecuH

u iT a M n a H je K paT a K p e c p e p a T

H CT opH K a H a KOHCpepeHUHjH y B a p u ia B H

oa

T . T ap aH O B -

2 7 — 2 9 jy H a 1927,

r i e T p o B H f e , 3a HanuonaAHU kapakuiep BojBodune; T. T a p a H O B C K H . CAOBencku üokpeui y llojbckoj; . M a ji h h , M au ja Okpyiuh-CpeMan

M.

13 27— 1927. y M jin je

ajiH C T B O O.

K paT K OM

O K pyrnha,

H apoaa.

X o cp m a h , Kh>. 3 1 5 :

noa

no K p e ry

uapeM

3a

Jo B a H O M

n o c J ie f tH u e ÒHJie o a H a w ib e

B aw e,

0 .

oÒHOBy

BaH aT a,

nojiHTHMKe

h

BejiHMHHa u a p a

yHeo y

H apoa

Ha

K tb . je

„ r ip H 3 0 3 H p u ja jia .

r e p H T o p H jii

Ha

oòhobh

315: y

B aw e,

B aH aT a

K aa

1928

3a

HCT opH jy

Jo B aH a

H eH aaa.

r.

h

je

A ., j e y T OM e u i t o je

CpeM a

« a e jy

y p e a H H u iT B O h jih i h c t o

H epaCBeTJbeH H X

MeHTH H3 H arne H a p o a H e

m ije

Jo B aH

HMa

P a a o j m h ti a ,

O

y

anrao

peaoBH H X

pyöpH K a

a O C T a HCTOpHCKOr M a ie -

«iJiaHKe,

H CT opucK H X nnTart>a n p o m jio c T H .

nopea

H eH aa

y r a p c i< e .

H a K p a jy C ß e c K e n3Jia3H JiH c y

n p o a y x m io

H C T opuC K e

c jio ò o a H e

H a iu u x a a H a . T. H h k h Iï,

Li,ap

ro au H y

OBHM „F Ip H JI0 3 H M a “

aa

K paT K y

U apa

q y B a J ia CBe a o

aaT yM

ajiH c y

n p e a e jiH M a a a -

je a a o

B e jín

C.“ y

J I. M .

H apoa y

c m p th

H eH aaa,

6y aH O

3 H an ajaH

n

j o i u je a H y HOBHHy.

H.

je-

caM OCTajiHOCTH

H M ao y c n e x a ,

c p n c K y a p w a B y Ha T e p H r o p u jH j y * H e

Jle T o n H c y

K o ja je a o H O C M jia

c e q jia H a K

paa

m H apoaH O

n o jiH T H w e

T. AfcHMOBHfc

y p e a H H u iT B O

L LÍT era

H3BecHMX

ayxoB H O

3 a cpncK H

K a p iije p e

Jo B a H a

H auH O H ajiH e a p x a B e , K o ja c e y K a 3 y je

H3ry6-T>eHe

h CpeM a.

3H aM aj

y ß e .n o

3a

O ß a j n o K p e T H nje

B e jiH K o r 3 H a q a ja

)k h b o t3 ,

y cT a H a K a a

Kn>H)KeBHn n HauHOHajiHH

je

T ep eH

H hkhìì,

H eH aaoM .

n o ic p e T a ,

T aK O ^ep

H3HeT

je n p n n p e M a o

3a Ha^uoHajiu3au,ujy BojBodune; TpujanoHcku yiOBop o Mupy y ByduMueuiiüu u MeneBU. M . A h h m o b h h — O . H h k h fc, H ap JOBaH Henad. M jiaH aK

H am er

je n o c B e h e H

np«K a3y

K o jn

ca h jih

obom M a Jia

pyöpH K O M , o ója u u t> eH > a

h jih c y o ö ja ß jb H B a JiH a o K y -

„ n p H jio 3 H M a “ Kft>.

H eM anukuM a.

T.

1 cb. 1

P a a o jH H h

H a Jia3 n

rosopH

o

T a.injaH C K H M X H n o T e 3 a M a o n o q e T K y h K O H uy CJiaB H e a H H a c T u je H e M a H ,n tiK e . flp B H a e o

«iJiaHKa 3 a y 3 H M a H 3 Jia ra H ,e k o c e CBe o a

nHTatt>eM n o p e K J ia aH H acT H je H e M a f t i A a . C h m o

u kne3 H u k o A a . npH M JbeHH

y

n p m iH K O M

K p u iT e a a

H a u in x H CT opH Ka SaB H O

flonoB H iï,

np e C T O JiO H a c Jie a H H K a

a y a H je H U H jy Ha U,eTHH>y m h o ™

J la 3 a K o c ü lu k

1871

6 h jih c y

BHljeHH C p 6 « M3 a p y r n x c p n -

CKHx o ß jia c T H . M e ^ y o b h m 3 6 h o j e h J l a 3 a K o c t h K

J la 3 a c e M H o ro a o n a o

P r i k a z i

K He3y,

na

T aK O

cy

jb e H a y o bo m HJiaHKy. A . M B i i t ,

Cpucke“. H a 0 CH0 B y

b h ä h

cho

OBe

paa

n o n o ß n fe y ,

Be3e

K o j a c y o ö ja ß -

e ü u 3 o d a U3 u p o u iA o c i ü u „ M a i u u n e

1827

r o a r a e , k o j'h j e r . MßHfe H a n ia o y

c e n a c y nojiHUHCKH aycT pw cK H o p r a H n B p jio peßH OHOBO OCHOBaH e

. M a

Chm m

Jedua

M a T e p H a jia H3

öenK H M apxHBaM a, K it.. 316:

Te

c e H 3M etjy n>nx p a3 B H Jie n p n ja T e Jb C K e B e 3 e .

J ie n o c e B n,ne H3 n n c a M a J Ia 3 e K ocT H fea

npaTHJiH

157

ji

» h,

K y jiT y p H O - n p o c B e r a e

J X v x o h h o je d u H c ü lB O H a m e i

o p r a H H 3 a u H je .

napoda. M s H e in

c y ejieMeHTH, KojH OHeMoryfeyjy Harne Ä yx0BH0 je«HHCTBO, a K ojn c e M o ry

OTKJIOHHTH n p m io 3 H

1

ÄOÖpOM

BOJbOM

2:

kh>. c b .

J

P.

o n o p e K J iy , je 3 H K y ,

B epn,

eKOHOMHjH

xpaH H ,

h

npe3 H M eH H M a,

KyfeH,

K a p a y .u f i a ;

n a p o x H ja M a

HaÄHM UHM a,

H a 3 H ß a jy h P ycH H H M a Cb.

h

H CHCTeMaTCKOM

e p e m h fe,

h o u ih jM ,

h

npOCBeTHOM

H a c e jb H M a

n A.

M ycoA U H U

upkbh,

C B eniT eH C T ß y,

H ceJbaB an > y

W b h tí, u

H a iu e r

IlonoB iiti,

a p y u iT ß a

npeM a

BaHKHX

Jed n o

cß auiU 30 M .

cj)auiH 3M y.

n p H Ji0 3 H

Pyca,

c e e d o te n e nncau a

I

K o je

Byka

roß opn

o

Ha « p a j y je fla T m .

3

c b .:

Bac.

H o ß e k o H iu p o B e p 3 e o M e iü e p H u x y u p a c ü a d y A y c iü p u je . f . r io -

n o ß n fe je y K a 3 a o H a Ä ß a K 0 H T p 0 B e p 3 H a c y n a n p o (J)e c o p a S e w o r

yHH Bep3H T eT a,

o

CpÖHKa

iu T a M n a H a

ynyfeeHH, B e p o ß a r a o ,

cy

Äßa

je a H O M

o 6 a H 3 B e u iT a ja H3HeTO

je

H 3 B e n iT a ja oä

hjih

MHHHCTpy c n o jb H H X n o o i o ß a

H3

Ä B O jn u e H h k o jih ,

cTan>e

o

h

B » 6 : i a , o ä- ih m h h x

M e T e p H H x y , aycT pH C K O M nojiH T H H apy

n p ß e n o Jio ß H H e Ä e ß e T H a e c T o r cTOJiefea h p a c n a a y jio 3 H M a “

a p y u iT B y ,

M o p a J iy , T p a ,n n m ijn ,

M y c o JiH H H jy , n o c T a H K y h p a 3 B o jy (f)a m n 3 M a y M T a ;in jn , oaH oc

nOJIHTHKOM.

P y c u . A a T j e h h 3 n o f la T a K a

ö p a K y , 3 Ä p a B Jb y ,

P y c a H iiH M a .

Bah>hua,

B a ik u

A y c T p n je . y

1861

rO Ä H H e,

obhm

„npH -

K o jn c y ö h j i h

XpHCTHfea, O H J iiin y T aÄ am n> eM MHHHCTpy yHyTpauirt>HX

aena.

y

n p m iH K a M a y BojßOÄHHH. CßeÄOMe o

H a c r o ja t ty K H e 3a M M x a m ia Ä a ce M 3M npe BojßotjaHCKH C p 6 n c a M a lja p H M a

h Ä a ce kao

o c y je T e peaKUHOHapHe ß e iK e

u c u io p u c k u u3B op. O b o m

BaxHocTH nHcaMa

K ao

Haiwepe. — H. P a Ä o j H n f e , /7 ucmo

np m iH K O M n 0 3 a ö a B H 0 ce r. PaÄOjHHfe nH T aaeM

HCTopHCKor

H 3Bopa

h o n3ÄaBan>y hcthx

k o ä «ac.

X l o ö p o n3ÄaHa nH C M a, K a * :e r. P ., npeTCTaßJbajy B a * a H H 3 B o p 3 a HCTopMKa

ajiH npH.iHKOM fbHXOBe y n o T p e ó e M o p a HCTopHMap 6hth B p jio o n p e 3 a H . H a K p a jy n p H J i o r a L uT aM naH a c y n n c M a : L U a iß a p u k T o i u u C ü ip a ü iU M u p o B u fiy K y ji ü u H c k o M ; n u c M O H u o n u c u j a J a k u i u h a 'B y p u u ¡1 ucmo "L ype J a k u i u h a o i¡v .

Kh,. 317: . H h k h I í , Mafjapu u m u . nncait je H3Heo rjieÄHixiTe M arapa Ha h c to m h o nHTafbe h 0Ä«0ce c HaMa c oö3npoM Ha BocHy h XepueroßHHy. npmio3H I kk.. 4 c b .: A . M b ufe, HeBOJbe Cp6a y Yiapckoj uocAe docejiema. H a o c h o b h MaxepHa;ia, Kojn je r. MßHfe Hamao y öcmkhm apxHBHMa, HanHcao je OBy pacnpaßy y Kojoj je H3Heo, KaKo ce nocTyna^o npeMa CpÖHMa Kojn cy npeuiJin ca ApceHHjeM HapHojeBnfeeM 1690. T. MßHfe M3HOCH n^aHOße o y o a it a ib y Cpóa H3 o k o jih h c ByÄHMa. CKynuiTHHa oijpHUHpa y BajH. npeceibaBaibe ceHTaHÄpejcKHX h Äpyrnx Cpöa y Jy>KHy Bama3y JJamuiy y KapAOBifu 30 HoeMnpua 1856; üucmo 'bopfja Maiapauießuka JeßüiuMujy noüonaky y H. Cady29 Maja (10 jynuja) 1823. — Tpefca cßecKa kh>. 317 H3Hiujia Kao cnoMeHHua o npocjiaBH ctoroÄHiuH>Hue MaTHue CpncKe. y H>oj je urraMnaHO cse oho u ito ce oæhoch Ha upocjiaBy eroroaHunt>nue OBe Haine KyjrrypHO-KffeHHceBHe HHCTHTyuHje. Ktb. 318. npHJi03n I kh>. 5 CB.: B o j s o a a C h m o i l o n o B H l i , Jobo riaBAOBuh; A h t y h J X o 6 p o H n h , lianuonaAHa udeja y jyiocAOßenckoj My3u. 319: A aojwHfc, p a 3 B o ja

h t e

Modepna M oaepH e

J ar

h fc,

X p B a ïü c k e n a c e o ô u n e y

Banauy; H. Pa-

c p ü c k a u c u io p u o ip a c ß u ja . T. P a a o j w h j e a a o cpncK e

H C T o p H o rp a c fm je .

C ß o ja

H 3 Jiara n > a

npem ea no^eo

je

Paaoj>mk c a riHCueM „ X p O H H K a “ rp0({>0M TàopIjeM B p a H K O B H he M a 3aB puiM O c a K. Jw peM eK O M . Td. LU y p m h h , / ¡ o k y M e n a u i 3a BudoßdaH 1914. To j e i m e w T a j , i h t o r a je B J ia a n H a K O M H c u ja 1 O K T O ö p a 1914 c ac T a B H Jia

r.

3 a MHHHCTpa B h jih h c k o p ,

T.

T apaH O B C K H ,

P e ß u 3 u ja

nam e

o

tja m c o M

C A O ß e n c ü iB O y

üoA um uke

y

noK peTy

y

B ochh

u c iü o p u ju k a o

B o jB o d u n u .

W ;iaH aK

h

neA una. je

X e p u e ro B H H H . .

H h k h fc,

H anH cao n o B o a o i«

a e c e T o r o f lH iu f t H u e o c J io 6 o tje t t> a h yjeanH > en > a.

Khi. 320: O . H h k h lì, Ü O A u ü iu k a , ü p a ß o u c o n u o A o i u j a y J le m o ü u c y

Maüiune Cpücke od 1826 do 1926. Kh>. 321 : JX y ui a h H. B y k c a h, ßAaduka Pade, Byk u kaueman Opeuikoßuk; H. C t o j a h o b h fc, O 3adanuMa Bocne; C t . Ti h p h h, Ma­ tutina Cpücka u jaßHocm; Jl. C e k y ji h fc, BAaduka Pade y Beny u 3aüucu kweiuwe MeAauuje Meutepniix. Kh>. 322: 0 . H h k h I î , M aüiuna Cpücka u napod; . H h k h I î , Cßeülo3ap MuAeüiuk u PepMan AnfjeAuk, 1 a e o cb. 1, II a e o cb. 2. M. MoC K O B J b e B H h , Jocucß HoôpoBcku. ripHKa3ao je >khbot h paa, noBoaoM CToroaHiuH>Hite CMp™ BejiHKor cjiOBeHCKor cjjHJiojiora. Kh,. 323: H P a a o j mh fc, YBO^ene Cpöuje y cßeüicky nayky. Ctoroanujtt.Hua npBor HBaait>a PaHKeoBe CpncKe peBOJiyunje, noöyanjia je r. P. a a Hannuie oßaj HJiaHaK. H a Taj h3mhh XTeo je r. P. a a ce o a y * n BejiHKOM npHjaTejby cpncKor Hapoaa. n p e nojaBe PaHKeoBe CpncKe peBOayuHje Majio ce Ha 3anaay 3Hajio o cpncKoj HCTopnjH H O B H je ra B p e M e H a , a o c o ô h to o npBOM h apyroM ycTaHKy. FIocToja^e cy, Kaxe r. P., hctopnje cpncKor Hapoaa Ha CTpaHHM je3MUHMa, ajiw OHe cy oßyxsaTHJie cpean-e-

P rikazi

159

BeKOBHy HCTopHjy Cp6nje, nncaHe ca Majio 3naiba, n TeHaeHUHOSHO HenpnjaTejbCKH 3a cpncKH Hapoa. BefeHHa Obhx Hcropnja nncane cy Kao fleo npoiujiocTH 3e¡wajba KpyHe cb. CTetJjaHa. PaHKeoBa CpncKa peBOJiyuHja HHje caMO ysejia Cp6njy, npe CTo h Bmne roflHHa, y cBeTCKy HayKy, Hero je oHa h jeaaH Ba)KaH npmior 3a nauiy HcropHorpaiJwjy h aaHac. M flaHac ko xejiH « a nniue o npBOM h .apyrOM ycTaHKy, He M o *e a a a ce He K0H3yjiryje ca PamceoBOM McTopHjOM CpncKe peBOJiyunje. Ha Kpajy M.'iaHKa nnine r. P a;iojlinfe: „PaHKeoBa CpncKa PeBOJiyiwja nocrajia je npHpyiHa Kitrna noJiHinqapa h H a p o w o ohhx flnnjioMaTa Kojn cy ce 6abhjih Hctohhhm nHTaH>eM. BHJia hM je Hajnoy3,naHHjH caBeTHHK“. 15. LLIypm h h, ílp e neüiHaecüi loduna. ldzneru cy nporoHH Koje je H3BpuiHJia aycTpHCKa BjiacT Ha« CpÓHMa H313awe, BaHaTa, CpeMa, BocHe, XpBaTCKe h HajiMauHje, nocJie noBJiaqeHja rlofeopeica 1914. nporoHH Cp6a y noMeHyTHM noKpajHHaMa aoiujih cy K.ao pe3yjixaT y6e^en>a aycxpHCKwx Bojhhx BJiacTH fl,a cy Cp6n y MOHapxHjH kphbh h>hxobhm nopa3HMa y Cp6h¡h. A M b mfe, BojBoda CiUegan LUyüJbukau,. H a 0 CH0 By apxHBCKHX noflaxaKa r. MbhIí ce n03aóaBH0 nMXaH>eM nopofl,nue BO¡BOfl.HHe, MJiaflocxH, H>eroBHM cjiyxcGoBaibeM y BojBo,aHKH h XpBaTCKoj, MHCHjn k o a Xo3peBnaine y TpaBHHKy 1841, h o H36opy 3a BojBofly 1848. M. Jl. n o n o B H f e , M uxaujio noAuíiL-JJecanHuh. ( Ioboaom ,neceTorofl.HniH>Hue CMpra MHXaHJia noJiHTa-ÍI,ecaHMnfea, KojH je mhtsb CBOj * h b o t nocBexwo óopSn 3a óojby h cpeTHHjy óyflyfeHOCT MHTaBor jyrocJiOBeHCKor Hapofla, Hanucao je r. nonoBHfe OBaj MJiaHaK y KOMe je npHKa3ao >khbot h paa, 0B0r 3acjiy)KHor CHHa BojBOflHHe. A ji 6 e p t n e h r o, HiudAujaHcke UHiuepBennujey CBetückoM pauiy. nem-o je no aoKyMeHTHMa h3 npBe pyice oópaano oBy CTy«njy h H3Heo Bpjio nperjiejmo nperoEope H3Me^y CaBe3HHKa h MxajiHje 3a cxynan>e y paT. Kh>. 324: A. M b h fe, A p x u s c k u a p u A 0 3 u 3 a 6 u o ip a c f iu je jy w c A O B e H ckux cA ukapa.

Kh>. 326: J o b .

J e p e M H t í , l i e u i ü i a M l i a n a M O H O ip a c fiu ja E ü u c k o ü a H obo^om npeHoca cmpthhx ocTaTaKa H. Mmiaina npoTa JepeMnfe je 06jaBH0 HeKojiHKO MmiameBHfe nncaMa. A. J o b a h ob h fe, B o j B o d a C a B a u i u je . npHKa3aH je noqexaK cpncKe MexHirace anunje y MaKeflOHHjH. Kh>. 330: H. P a f l o j a n fe, BeMüipuculuHka uc¡úopuoipa0uja; C. Cxah h fe, ÍU sañe y BojBoduHu; M. K o c t h fe, JankoBuhena uHüajtuapuja u HeMaiko-0pannycka ktbuotcapa j> H obom Cady 1790—1820. f\ KocTHfe je jiao jeflan npnjior 3a KapaKTepHcTHKy Haoie Hay>iHe KpnTHKe. B. CTec p a h o b h fe, Kpajb M aiüuja u Cpucktt decuomoBuna. ó p a H u k o d u J ia M u A a rn a .

Ktb. 331: J. P a fl o h h fe, 0Jiapuoü PyBdpan. O bo je npe«aB aH >e Koje je r. PaaoHHfe o a p ^ a o y CBeMaHoj ceflHHUH KtbnaceBHor CaBeTa MaTHue CpncKe Ha «aH cb . CaBe 27 jauyapa 1932 o >KMBOTy h pafly BejiHKor h cto piiKa, o u a cpncKe KpHTnqHe HCtopHje, HflapHOHa PyBapna, n0 B0fl0 M c to rofl.Huift.Hue n>eroBa p o ^ e f t a . M h x . B y K i e s H f e , Cekawa na H^apuona PyBapna; M. J e b t h fe, MuxauAO Flyum na MupoBHoj I(oncfiepeHt}ujti; JI. C e k y ji h fe, M cuiowo u u í u a ^ e upe a ü o c m CBeuickoi paula — y cao-

160

fl p

h

Ka 3

h

.lien JJp y Mux. floAuüiy JJe cam u k y I ; B. C t e ij) a h o b h ti, Kpajb M am uja upeMa B m u ik o j u B o chu ; B a c a C t a i mti, M bu h AHuiyHonuh u yjeduw ena OMAaduua Cpücka. Kh>. 332: JI. C e k y ;i n ti, H cíüohho üumawe upe u üocAe CBeüickoi paüia. y cüojieu Jlpy Mux. noAumy-Jlecaniuky II; C. Ti h p h ti, Ham u .ue-

fjyHapoduo-üpaBHU odnocu c kpajbeBUHOM HmaAujoM. I Jlondoncku yioBop; A. M b u ti, Ceo6a Llpnoiopaya y Pycujy 1756 lodune — ripoAa3 ucejbenuka kpo3 danamwy BojBoduny; B. C t a j h ti, Eüuckoü Jonanonuk u Cpücka niM nasujay H obom Cady; B. C t e cfi a h o b mh PamoBane kpajba Mamuje

y B ochu u weiOBU odnocu c üaückoM kypujoM u KemkuM kpajbejn y cmnapu aknuje üpomuB Typaka. Kit. 333: C. T m p iit i, H am u Metjynapodno-üpaBHu odnocu c kpajbeb u h o m Hm aAujoM — II KoHcpepeniiuja M u p a y Ílap u 3 y; B. C t a j h ti, / Eüuckoü JOBaHOBuh u Cpücka iuMHa3uja y H o b o m Cady. Tpefca CBecKa 333 Kibiire Jl. M. C. nocBefceHa je T>ypn JaKumtiy noBo^oM CToro,nniüH>nue iberoBa poijeiba. Khj. 334: C. Ti h p mti, H am u Mefjynapoáno-üpaBHu odnocu c kpajbeb u h o m HmaAujoM — I I I PaüaAcku y i o B o p ; B. C t a j h h, I I Eüuckoü JoBan

JosanoBuk u Cpücka iuMna3uja y H o b o m Cady. Kh>. 335: H. B y j i n t i , ApxeoAomka omkpuha kod Tpeóenumma; J. P a f l O H i i t i , repMancka oüacnocm y Hapuipady üpe 1500 loduna; B. n o n o b h ti, nojbcka u ucmowo üum ane y 11 B e k y ; C. Ti h p h ti, CmBapawe jy io c A O B e n c k e d p M c a n e . y KpaTKHM upTaiwa n3HeT je HcxopiijaT pajia Ha ocTBapan>y jyr0CJi0BeHCKe ap>KaBe o a aojiacKa Kpajba rteTpa na CBe a o n3i\nacaBaH>a BniiOBjxaHCKor ycrasa 1921. J. P a fl o h mti, O cb. Caau. y MJiaHKy je npmy caMOCTa:iHOCTH cpncKe upKBe h o ApyrHM .HHnjioMaTCKHM MHCHjaMa Koje cy My ÓH.ie noBepaBaHe. H. P a j i o j m i t i , Cpücka cxBamana kyjimypne u c m o p u je y o c a M n a e c m o M B e k y ; T. T a p a H O B C K H , Hcmok u 3aüad y

ucmopuju CAOBena. Kh>. 336: J. P a f l O H n t i , Jedna ñam a 3a6opaBJbena Kneiuwuna y LUBaóeAandy. 3a6opaBJbeHa Kn>erntt>nua o Kojoj nnuie r. PaAOHHti, jecTe cpncKa OocaHCKa Ktfeermba Mapnja, cecTpa TBpTKa I, HajBetier BJia.aapa SocaHCKe a p e a s e , a weHa yjipnxa X H3 nopoam ie Xe.itfieHUiTajH. Mapnja ce yflajia 1351 roflime 3a yjipHxa X. yjipnx X je 6ho nojioBHHOM XIV CTOJietia y Aji3acy n Topiboj LLlBancKoj. 0,np>Kao je jxoópe oaHOce ca KapjiOM IV JlyKceMfíypinKHM h JlyflBHKOM Bcjihkhaí. ypjw x X je 1372 TparnMHO 3aBpuiHO CBoj k h b o t, Mapnja je ocTajia Mjia.ua yaoBHua, ynpaBO y CBojnM HajSoJbHM roflHHaMa, npe>KHBeBinn CBora M y*a CKopo31 roflHHy, yMp.ia je, Ka>xe r. PaAOHHti, 28 MapTa 1403. H. M h ji yT hh o b h t¡, Mu-

Aemuh u noAum y 6op6u 3a naquonaM iu oücmanak Cp6a y nekadawoj yiapckoj; R . n o n o b h ti, HukoAa XenpuxoBuk XapmBui. Kh>. 337—338. OBe KH.nre JleTonnca H3aniJie cy Kao jyfímiapHe y CJiaBy cToroflHinH>Hue po^en>a MnxaHJia flo.iHTa HecaHmitia h 3Maja. M^aHun Kojn cy n3amjin y obhm KibiiraMa: B. F I o n o B H t i , H cm oino üumane y noAumoBoj ü O A u m u n k o j udeoAOiuju; M. JI. II o n o b h ti, Jlumiocui

Prikazi M uxauA a

i lo A u u ia - J J e c a H H u k a ; A . l l o r o

161 a h h,

M u x . n o A u ü l- J J ,e c a m u k y

B. H o b a k, M u x ü u a o i l o a u ü í- ,J J e c a n m h u X p B a t u u ; K. H. M u .i y t » h o b h ti, 3mü¡ k a o u o A u m u n k u u n a u u o n c iA H U u e c H iik ; l il y p m h h, MojeycuoM.ene na MuxauAa íloAUüla JJecaniuka; M. M b a h a, rioAiiu¡-JJecaHHuk u Caobìhhu ; M. J a k m h ti, rioAuuioBa H cüiom a UJBajuapckci u Koiiiymosa JJvnancka Koncpepennuja; C. (I a p m a i e b h ti, 3jnaj u XpBauiu; M. Jl. I l o n o b h tí, flocAedmi dan IloA uula JJecaHHuka; B. I l o n o B H t i , rioAuuiOB ciüaB upouiuB okyuanue u anekcuje Bocne u XepueioBUHe ; C. Ti h p n ti, rioAum Ha napoÒHOcHOM kompecyy ByduMiieiuüiu. Kib. 339: H,. r i o n o B H t i , PleüXap BeAuku u HukoAa II; M. T om a h ü ji, rioAuuioBu u3óopu y Banauickoj ipauuiiu; H. P a a o j h h ti, JyiocAOBeHcüBO kpo3 nauiy ucüiopujy; J i p a r . C t p a ih a k o b hti, C p 6 u u Pakonujetì ycuianak; J. P a a o h mti, Beam pm a Apaioncka. F. PaAOHHfc, je npma A Ba paTa n a c e ca x h b h m h HenocpeflHHM HHTepecoM o CBeMy TOMe n n c a jio h ro B o pH Jio .

«iHje cy n o a ie ,n n u .e fín jie B p jio BejiHKe,

O B fle fcy HaBecTM qjiaHKe Kojn ce OAHOce Ha caMe paTOBe Kao u Ha «oraijaje npe h nocjie paTOBa KojH cy ca n>HMa y y3poHHoj Be3n. Ha npBOM MeCTy MopajiH óhcmo A a uoópojuMO MJiaHKe wp a c n p a B e J o b . M. J o B a H O B H f c a jep cy OHe HajoÓHMHuje h no caapwajy Ba>KHe. Kpa,Jb H ukojia 1841—1921 (II, 2). fla r a cy raaBHH MOMeHTH H3 fteroBor )khbot3 h B^aae. TaKaB je h HJiaHaK tbeioBO BeAmaHcüiBO Kpajb fleiüap (III, 5); llocAedm i aycüpucku yap (VI, 1). npnKa3yje KpaTKy B Jiajiy napa Kojn je ruianio rpexe CBojax npeaaKa „npBo npecTOJlOM h napcTBOM, a 3aT«M MJiaflHM w hbotom “. CapajeBcku afúenuiaui u üacihobii 0pan>e (Pepdunanda (XII, 5). MjianaK je HanwcaH noBoaoM KfeHre npotj). Ct. CTaHojeBHtia o aTeHTaTy y CapajeBy H a 0 C H 0 B y Koje je HHOCTpaHCTBO onTy*HBajio Cp6njy. O c o ó h to ce 3aflp*ao Ha njiaHy Kojn je . OepanHaH/i 1910 ro n ■ctb opho 3a CBojy 6yayhy BJiaAaBHHy npeaBH^ajytíH cnpeMaBaite CpÓHje Aa He nocTaHe npHBJiaMaH ueHTap 3a CjiOBeHe y Bochh h XepueroBHHH. — riokym aj ¡LocAedmei Xaücéypia 3a üOBpatuak na upeciüo (XII, 8); Manac¡üup Cb. HayM

P r ikaz i

165

üpeó Ebpoüom (XIV, 1). I I p h j i h k o m pa3rpaHH>iett>a Cb. H a y M je noóuna A.ióaHHja HaKO je o h 1913 ro a . n p H n a o CpCmjn. y o b o m ce MJiaHKy npHKa3yje aHnjioMaTCKa aKUHja Hauje Bjia^e « a H aM ce BpaTH MaHacrap. B efca je pacnpaBa OdioBopuocm 3a CBeíucku pañi (XV, 5—7, XVI, 1—8). npHKa3yje cpncKO-aycTpHCKe oaHoee o a yÓHCTBa K p a n > a AjieKcaH,upa OfipeHOBufca h flOJiacKa Ha npecTo K p a j b a IleTpa H3H0cetiH CTaB AycTpnje npe¡wa t h m aora^ajHMa. PoBopu oniuiipHO o .najbHM OflHOCHMa, uapHHCKOM paTy, He3aaoBoacTBy CnoBeHa y MoHapxnjH, aHeKCHju BocHe h XepueroBHHe, npHnpeMaMa .na ce ocHyje BejiHKa AjiCaHHja, o yTHuajy p. Oep.o.HHaH.na h BojHHwe CTpaHKe Ha aycTpncKy nojiHTHKy, o c{)ajicHe Cpónje, o CTBapau>y A:i6aHMje h rypatty ByrapcKe y paT ca CpOnjoM uaKO je cpncKa BJiafla Hacrojajia « a ce oflHOCH cpefle. roBopefcu o aycTpwcKHM oflroBopHHM iHHHOUHMa, npHKa3yje Kapaicrep p. ep«HHaHfla a 3aTHM roBopw o IloTjopeKy, BepTxojiay h o paft>H J o c n c fiy I. — OüciuaHak Ayctüpuje (XV, 7). Tobop» o nHTaity cnajaH>a AycTpHje ca HeMawoM h o it>eHOM 0flH0cy c a HaiuoM ap*aBOM. — y HH3y HacTasaKa ofijaBHo je O d yAw.UMam.yMa do paula (XVIII, 3—6) rae je r 0 B0pH0 o TpojHOM caBe3y h TpojHOM cnopa3yMy, o oaroB opy Cpóuje Ha yjiTHMaTyM, o npeKHjiy cpncKO-aycTpHCKHX oflHoca, nporjiacy paTa h .apwaiby eBponcKe nrraMne. — ripeó capajeBcku auienuaiü (XVIII, 8); BpaülOAOMHa BAadaauHa BujbeMa II (XXII, 7—3); Tlapiicka koncpepeHHuja Mupa (XXII, 5); HeuiuyHcke koiiBeniinje (XXIV, 4); EniAecka 3a Cpóuj'y (XXV, 4); Xponuka BAadaBune Qpane Jocucpa I (XXXIX, 5—8). M 3 h o c h noTpece m KoCme aora^aje y nopoflHUH XaÓ3Cypra Kao oapa3e npefloapeííeHHX ycjiOBa 3a nponacT MoHapxwje npuKa3yjytíH caMor uapa, uapuuy JejincaBeTy h H>eHe ojiHoce ca uapeBOM MajKOM CocjjujoM h c a caMHM uapeM. roBopH o CBpuieTKy PyaoJic{)a y JVlajepüHHry u o ycne:iHM axenTaTHMa JlyKHHHja Ha uapnuy w ílpHHuraiá Ha p. 4>epaHHaHAa. Kpajbuifa Bukmopuja (XVI, 6); HOBek U3 napoda — JIo jd ¡Jopif. (XVI, 2). — Ochm 0 B0r nocToju 3HaTaH 6poj 'uiaHaica H3 obop a o 6a n oa apyrux nucaua. y qjiaHKy Takiüuka Byiapcke (I, 4) .naje M. T>. M u j i o j e B H t i nperjiea 6yrapcia MeTHpn aeueHuja jiajyhH joj K a p a B e j i o B y .neijMHHUHjy: „Mu My3eM0 KpaBy Koja «aje B H in e M.ieKa“. ü h m h t p h j e n o n o b h fe, Hauie dpjKane upejia Byiapckoj (II, 1); C t e b a h X a y u l í , BojBoda M uiuuk (II, 7). y KpaTKOj 6uorpa(|)HjH Hap0MHT0 noflB^a™ H>eroBa aejia y BajiKaHCKOM h C b b t c k o m paTy. M h ji a u la. 3 a b a Ij h h, HekoAuko naíioMena o KyjnaHOBckoj 6uüiuu. (II, 6) Kao oaroBop H a y jiaH aK IpeHepajia n . rieuiutia Mcm una o K yM anoBckoj 6uuinu. OnmHpaH npmeHOM 3Haiajy. „Harna KyjwaHOBCKa noSeaa je jiaKJie cjajaH h cpelíaH noqeTaK Hauie n0T0H>e BHuiero«HUJH>e xepojcKe H a u H O H a jw e 6op6e 3 a Hauie ocjio6o^eu>e h yjefl,H H)eH ,e h y 0 B 0 M e jie>KH tbeH BejiHKH nojiHTHHKH u HCTopHCKH 3 H a q a j. T. flaBJioBHtí Kao yqecHHK y

166

n P HKa 3 H

obhm paTOBHMa nncao je fl.Be pacnpaBe h o K0Jiy(5apcK0j óh tk h : KoAy~ óapcka óuuika (III, 2), Mcmuna o koAyóapckoj 6uuinu (V, 8 ; VI, 1). y npBoj pacnpaBH HacrojH a a HCTaKHe n 3acjiyre ocTajiwx KOMaHaaHaTa a He caMo BojBoae MmuHha 3a OBy nofieay, jep Hfteja 3a ÓMTKy npHnaaa Bpx0 BH0j KOMaHflH Koja jy je h H3Be.na. Taicolje HCTHie a a 3acjiyre npBe apMHje 3a KOHawHM Hcxoa, ÓHTKe HHcy Behe oa 3acjiyra ocTajiwx apMHja. FIpHKa3yje aoral^aje Kojn cy Ghtkh npeTxoaHJin, H>eH to k , ocjio6o}>eibe B eorpaaa h CBpuieTaK. Kaaa je noBoaoM OBe pacnpaBe C. MH.nocaB;beBHti oójaBiio y PaTHHKy MJiaHaK „ilpB a apMHja h H>eH KOMaHaaHT y CyBoCopcKoj 6 h tw Meceua HOBeMapa 1914 roa-“, HacTojetiH a a no6u]e TBpaft>e )K. naBjioBHha, oh My je y CBojoj apyroj pacnpaBH oaroBopno Ha 3aMepiKHHjy pacnpaBy O Buuiojbckoj 6uuiuu kod OÓAakOBa (III, 4—6); M H J i y T H H R . J I a 3 a p e B H f c y MJiaHKy ilym nuk u Murnuh y noeeMóapckoj [email protected] 1914 loòm e (V ili) Hacrojao je a a yKJiOHH npemipKy o TOMe kojihko ko HMa 3acjiyra 3a ycnexe y obhm SopóaMa. >K. n a b ~ j i o b h ì ì HariHcao je jom HeKOJWKO pacnpaBa: npo6u]am nauiux mpyua kpo3 ceBepny AAÓanujy noBejnópa 1912 lodune (XI, 3—4) rae roBopn o cnyuiTaft>y Haiue BojCKe Ha jàapaHCKO npHMopje h o SopÓaMa oko Iberna h cena, flajMH. y pacnpaBH Oucada Ckadpa roBopn o aoJiacKy cpncKor npHMopcKor Kopa n o a CiKen>y oncaae n o a cpncKOM rjiaBHOM KOMaHaoM. ****, rpnka wyMcmetba, caBe3H0i y i 0B0pa ca CpóujoM (II, 1). rioKa3yje a a je r p w a ÓHJia peuiena a a noTpqn y noMok — noSeanouHMa. ****, AAÓanaja (II, 4). flaje HCTopwjar ibeHor C T B a p a : b a . )K h b . B a j i y r y n t i , Oko yAacka Byiapcke y CBemcku paui (IX, 2) ; H,. K a ji a (f) a t o b h ti, H auia upiuiopja 1918 lodane (X, 7); M w J i y T H H J l a 3 a p e p H t i , Cpucko-óyiapcku pam 1913 lodane (XI, 7—8; XII, 3). JXara cy onurra pa3MaTpan>a. H c t h , BpeiaAnuika 6umka (XIV 3—5). XleTajbHO je npHKa3aH pa3Boj ÓHTKe h H>eH CBpweTaK, ca MHoro HHTepecaHTHHX B0jH0-HCT0 pHCKHX noaaTKa. U , H M H T p H j e FI o n o b h h OdwBopHocm 3a pam (XIV, 7—8). Obhm mji3hkom, Kojw je HanncaH jom 1915roanHe, XTejio ce npea HHOC'rpaHCTBOM onpaBaarH cpncKy BJiaay o a onTyacGM AycTpoyrapcKe. C a B a II. B y ;i eTH fc, Heuimo o paòy na ynuju Llpne Pope u Cp6uje (XVI, 6). 06jaB.T>eHa cy nncMa KpaJba Hhkojic h KpaJba rieTpa. H H K O J i a C T 0 j a H 0 BHti, A k n u j a J y io c A O B e n c k o i odóopa (XVII, 6). OBae ce ocBpHyo Ha KKbHry MHJiaae flayjioBe J y io c A O B e n c k u od6op n H3Heo HeKe 3aMepKe. Jt> y 6 o m h p C r o j a H O B H h , O cuoa>hoj' uoauuiuiìu HukoAe i l a u i u h a (XXI, 1—2). ToBopn o rt.er0 B0 M eKcno3ey o cnoJbHoj nojiHTHUH y HapoaHOj CKynuiTHHH 1 6 X19 13 roaHHe, o paay Ha oapwan>y caBe3a h CTapaiby 3a H3paBHan,e cnopa. r i a B J i e r i o n o B H t i , M e j i o p a n d y j i J y wcAOBenckoi o d f f o p a l i uocAcinuk Cpóuje (XXI, 6); B p a H K O J l a 3 a p e B H t i , B o j n o u o A u m u i k e u p u u p e M e u p e d n a u a d n a Cpóujy 1915 l o d a n e (XXIII, 3);. ) K h b k o n a B J i O B H f c , O Ha3UBUMa óum aka (X X X II, 1); M h ji y t h h J I a 3 a p e B H t i , Harnu pamnu U A a n o B U apomuB Typcke od Bootcda K a p a fiopfja do Kpa.toa riem pa (XII, 8 ; XIII, 1). M3hoch CBoja MHiujbefba o ii3.naraH>y y kh>h3h HoBHue PaKOMeBHtia.

P r i k a z i

167

r io e ie oBora HajBefca je n a d ita nocBetieHa Aorat>ajuMa, JbyAHMa u ycTaHOBaMa u3 npouuior BeKa y KOMe ce cTBapajia Cpóuja u yAapajiu TeMeibH CBeMy OHOMe u ito Aauac UMaMO. I b y ó o m u p C T o j a H O B u h , Byk y C póuju (I, 6— 8). M3HeT je KpaTKO tt>eroB >khbot u AeJiaraocT o a oicroópa 1828 r. a o aBrycTa 1831 r. Tafla je óam JtaBUAOButi óuo noAy3eo Aa H3 HanojieoH0 B0r KOAenca H3BaAH oho u ito je HajBawHuje 3a Cp6 e, na je Byny óujio iiOBepeHO npeB0^eu.e KpuBuiHor 3aKOHHKa. Jl,ouHnje je ymao u y 3 aK0H0 aaBHy KOMHCujy. roBopu ce o u>eroBy OAJiacKy y Beq Aa xpa>KH jiexapa 3a KHe>KeBe CHHOBe, o fberoBoj óojiecTu, npejia3y y 3 eMyH h CMeujHOM Amh^hhom nacoiuy. H c t u, Kouuülap upejia CpóuMa (II, 8), T u x . P. T a o p ^ e B u t i , Kneotcune y C póuju 3a üpne BAade MuAouiese (III, 7—8). CiwaTpa hx CTapuM HapoAHUM ycraHOBaMa Koje HMajy Be3e ca njieMeHMMa. Y cjiy>K6eHoj TypcKoj ynpaBU Hucy óuJie 3ace6He jeAUHuue. Typcne ynpaBue jeflHHuue — naxuje — CJiaóo cy ce noAyAapaJie ca KHe>KHHaMa. Tei< nocJie ocJioóotjen>a oue nocTajy ynpaBHe jeAUHHue. Mujioui je 3aAp*ao oóe no.ne.iie, caMO Haxuja nocTaje — oxpywuje, a MecTo HacjiejiHHX KHexeBa nocTaBJbajy ce huhobhhuh ca njiahoM. 1830 toa- KHexcMHe nocTajy KaneTaHnje a AOUHuje cpe30BH. H a He3aflOBOJbCTBO HapoAa Koje je 3Óor obhx npoMeHa to c to n3ÓnjaJio M ujioui je ueKafla >KecTOKO pearoBao. B ji. Ti o p o b h L , ÜAaduMup JoBüBOBuh ( V , 6 ). Jlaje KpaTaK upn¡Ke uuiao u jep ce Ha H>eMy Aaje HajóoJbe yodura CBa cynp 0TH0 CT u3Metjy cTapor TypcKor u Hosor cpucKor BpeMeHa“. C ji. J o b ah o b h ti, MuAomeBa dpyia baüóü (VII, 3). OAJioMaK H3 Ku>nre. )K u b a h l a B a H O B H t i , OMAaduncka ckyüuiuiuna y Beoipady 1867 iod. (VIH, 5—7). npuK a3yje npujiuKe y Cpóuju KaAa je HMe Jiu6epa.ua 3Ha>iHJio on o 3uuujy, u H3H0CH ucTopujaT cKynuiTHHe YjeAuibeHe OMJiaAUHe cpucKe. Aj i eKC a H B u f c , B opóa Kne3a M uxauAa u To.ne Bymika Flepumuha (XI, 2). F p r y p j a i< ni u ti, M3Beuimaj JbydeBuuia r a ja o C póuju 1847 (XI, 5). 1847 umao je Tai y AoroBopy ca MeTepHuxoM y Cpóujy u npuMuo noMoti o a aycTpucKe ApwaBHe KaHuejiapuje. O Cpóuju je Hanucao Ha HeiwaHKOM je 3UKy u3BeiuTaj kojh ce caAa HaJia3u y JIpKaBHoj apxuBH y Be>iy. ÜBAe ce oójaBJtyje TeKCT. M n j i a H H p e j i o r , M uxaiuo Bakynim u Jy i0CA0senu na cBecAOBenckoM kompecy y ílp a iy iod. 1848. (XII, 3). H ji h j a n p w h fc, ílpB a BAada Hopfja C. CuMuha (XIII, 1—2). flaje xpoHOJiouncu npuKa3 noJiHTuqKux Aoratjaja o a 12 jaHyapa a o 21 MapTa 1894 toa- 3a npBe BJiaAe B o p^a C. CuMuha. B ji. Ti o p o p. h h, O iiedeceuioiodu'M.ibuul u xepueioBatkoiycuum ka (XV, 7). 3a pa3.iHKy o a paHujux ycTaHaKa jionaJiHor 3Haqaja ucTuqe HapoiuTo iberoB 3aMax u uiupuHy ih to je noKpeHyjio Ha paT Cpóujy u U,pHy Topy. H e t u , n oe m a u ak KapaijoptjeBa yemanka (XV, 8). Y Be3u ca hobhm noAauuMa xotie Aa noKa>Ke KaKO „je HapoAHU noKpeT o a 1804 óuo yHanpeA npu-

168

fl p h k a 3 n

np a B Jb e H h a a je

a a x w jc ic a o a J iy K a o c e m i K H e 3 0 B a a o u i J i a

K a o tb H x o B a pe-

aK UHja H a o h o h i t o c e y 3eM JbH c n p e M a jio npoT M B ibH x “ . C j i . J o B a H O B H t i

Uapuipadcku uyíü Kne3a M udana

( X V I , 1). H a r j ia m a B a a a ny T K p a ib a M m ia H a

y n o c e T y r io p T H 1874 r o a . „H u je 6 h o o 6e jie> K eH HHKaKBHM a o ó n u M M a H a n o jb y c n o - t a iiiH e nojiH T H K e — a jin 6 a u i y T o j o k o j i h o c t h h jie w H 3 H aq aj.

ite r o B

nojiHTHMKH

CpSnje h í l o p T e , a t o j e H h , Hayka y Cpóuju 3a

T a n o c e T a HHje n o n p a B H J ia o a H o e e

r y tíH Jio p a T 18 76 r o a - “ - T h x .

P. i o p ^ e B

o«o-

BAade

Kne3a Musiouia OópenoBuka ( X X I I , 5 ) ; H , n M H T p H j e n o n o b h t¡, Hbühdancku ciLüeHiuatu a Pycuja ( X X I I I , 8 ) ; A j í e x e a M b h t i , Je/iena Kapatjop$eaa UocAe cMpuiu cboiü Myotca ( X X I V , 5 ) ; C h m o h a B e j i e r M n c H p j i H t í , .

MHJiHheBHh,

JoBaHOBHfc, U ,a je n p e r j i e a

P ¡3 y c ü O M e n a

H >eroB e aeJiaTHOCTM HCTHHytiH a a j e „ y

c n o J b a u iH o j noJiHTHUH

F ap a m a H H H 6 h o B H u ie m o b c k b c jih k h x H a e ja H e r o BejiHKHX y c n e x a “ . T h x .

P.

/(ftiuxerine üpuAukey Cpóuju Upe c u lo l o d u n a (XXXV , 3—5); A j i e K C H j e J e ji a h ti, JjneBHuk Ppoifta Ü A a d u M u p a jlaucdopcfia (X X X V , 8); H y m a h r i a H T e j i H k , O todunu K a p a f jo p Ije B a p o tje w a (X X X V I, 4). Oh y3Hiwa 1768 r o a H H y . B ji. Ti o p o b h ti, M 3 ü p e ü u c k e 0pan>e 3axa (X X X V I, 8, X X X V II, 1); T h x. P. "B o p ^ e b h ii, ripBe B u u ie u i k o A e y Cpóuju (XL, 5); H c t h , C m o i o d u u i w w j,a cpückux h o b u h ü (XLI, 2); A j i e K c a H a a p B e j i n t i ; Byk Kapaifufi u n a u i a H a u u o M A H a k y A ü y p a . (XLI, 4); B ji. Ti o p o b h ti, Muc u j a Andpe ’B op^eBukay Beny 1903 loóm e (CXLII, 7). O h j e miiao a a bo;jh ' h o p e e n h ti,

nperoBope ca aycTpHCKOM O ó p e H O B H tia ,

aa

H3MeHH

B J ia a o M

x o T etiH ,

p y c o c jiH Jic K y

no wejbH KpaJba

cpncK y

OópenoBuka (XLIII, 1). O

nojiM T H K y.

M p y iu

HnuiTa 3 H a Jio , HaKO je 20 r o a H H a H a a * H B e o C B o r S p a T a M n Jia H a . J o b . T o h i k o b m I í , K n e 3 M u a o u i u h b e i o u i (XLIII, 6). „Mlhjih cy y p a c K o p a K h Hncy HMajiH noTpeóHHX ao an p a h c a p a a i t e “ . A. J e ji a mh ti, C B e íü 0 3 a p MapkoBwk y íle m p o i p a d y (XLIII, 7); B. J e b t h ti, M c ü lo p u c k a y A o i a . M A a d e B o c n e (XLVI, 6); J i p a r . C T p a i t a K O B H t i , l i a d K n e 3a M u a o u i o 1839 l o d u n e (XLVII, 5). O b o je je a H a r jia B a H3 KifeHre „ByHHtieBa óyHa“. H c t h , Ykudane / ¡ p y y K u n e M A a d e o K U cpücke (XLIX, 6). HjiaHaK je nncaH H a 0 CH0 B y H e o ója B Jb e H H x M uaüh

M u A O ü ia

fc e M y c e

y

A jie K c a H a p a

H c th ,

H C T opnjH HHje

A O K y .v teH ara.

H3 paHHjer, TypcKor BpeMeHa, h H a u i e cpean>eBeKOBHe HCTopMje M.iaHaKa iiMa 3HaTHO MaH>e. M h ji a h P e ni e t a p, K y A ü iy p H e C A u m iu e U3 J l v ó p o B H u k a c p e d n e i a B e k a (VI, 6). Ty roBopw o H3BopHMa 3 a ayfípoBaw y

P rikazi

169

MCTopnjy, o ocHHBaiby h pa3Bojy rpaaa, o iteroBy mweHy h npouecy crcoBeHH3auHje, o 06pa30Ban>y n MopaJiy y HajcTapwje ao6a. ToBopii o raMHHuaivia, Ka3HaMa, xwrHjeHH, TproBHHH, HOBMapcTBy, n0p0anMH0M WMBOTy, 3Ha>iajy >KeHe, noJio>Kajy nocjiyre, a Haj3aa o apxiiTeicrypH rpaaa, ypetjen>y Kyfce, oÖHMajHMa, 3a6aBaMa h yMeraocTH. B ji. T i o p o b u h B e 3 e & p ciH ,ny3 a c a C p ô u M a y u p o m A o c m u (XIV, 8). ToBOpH o npBOM cycpeTy Cp6a h i>paHny3a npH npo;ia3y Kpcrama y CßeTy 3eMiby h o Be3aMa ca aHwyjcKOM AHHacTHjoM y Jy>KHOj MTajinjH h Ha Chuh^mj'h, h ÂOUHHje ca AHwyjumwa y yrapcK oj, o Be3aMa uapa JJyinaHa ca nanaMa y AßHfbOHy. noMHn>e noaaTKe o CpÔHjH H3 BpoKHj'epoBa nyTonHca, a 3aTnM TproBaMKe Be3e HyßpoßHHKa ca paHuycKOM o a X V I « o XV II BeKa. H ajjaie Be3e aarapajy o a CTBapan>a HanojieOHOBe MjiHpHje h h3 npBor ycTamca Kaaa je Paae ByMHHnh rnnao a a Tpa>KH cjjpaHuycKy 3aiiiTHTy 3a Cp6njy. CeM noJiHTMMKHX Be3a 6hjio je h ayxoBHHX yTHuaja, HapoMHTo y KH>H>KeBHOCTH k couHjajiHoj HaeojiorHjH. J b y ô a C t o j a h o b h h, /\ft>ujicenH0c u i 3 a Bpejtte d e c iio u la C m e B a n a (XXI, 8 ) ; f l e p a J. LI o n o b h h M a H a c m u p M a n a c u j a (XXI, 8). HeKOJimco HanoMeHa npHroaoM 500 roaHiiifcHne aecnoTa CTeBaHa h o iteroBoj Hajßefcoj 3aay*6nHn. O . B a j p a k t a p e b h h, M 3 J y io c A a B u je ü o d T y p n u M a (XXIII, 6); H y n i a H J. r i o n o B H f c , O T y p n u .u a y n a m o j u p o m A o c m u (XXV, 6). T o B o p H o ocoÖHHaMa TypaKa, y3pouHMa H>nxoBe Mofcn, HjHxobhm HaBHKaiwa h >khBOTy V í o HjHxoBy apwatby npeMa noKopeHHM CpÖHiwa. H h k o B a p T y / i O B H h , T p i y p H u n c k i i (X X V III, 1). T o B o p n o iberoßy 3Ha>iajy HCTHHyfcH a a H>eroB Ky.iT „Koa XpBaTa oaroBapa Buine cnoH'raHOM pacuojioweiby ayxoBa Hero Jin MHH>eHHuaMa, yTBptjeHHM o a HCTopmapa“. X l y i u a H J. r i o n o B H f c , O d j i e ü i a i b e y x a j d y k e (XXV III, 6); f :i h iii a E .i e 3 o b h h E B A u ja HeAe6 u j a o H U tU a o n iiM a (XXIX, 5); C t . C T a H o j e B H t i , r i o c u i a n a k c p ü c k o i n a p o d a (XLI, 2). M3Boa n3 tteroße npMCTynHe aKaaeMCKe 6eceae, rae h3hoch KaKO je cpncKH Hapoa „nocTao tokom BeKOBa h pa3BHO ce y /KHJiaBOj h TeuiKoj 6op6n «3 cpeaHnnter cpncKor njieMeHa“. H. K o c t h fe K o j u ¡e M u a o l u 6 u o y J la ü i u H U M a (XLI, 8). P a a n ce o MejiHHicy Uapa Y pom a JVin.iOLuy rioB H fcy . r iH c a H o

je

cpeaHieBeKOBHoj pHCKHM B :i

aa

H 3 B 0 p H M a,

h mh

p

C k

Oh

yno3opaB a

aa

6m

T p e ß a jio

o

T aK O Ije

ncK onaB an>y

o

H a u io j y M e r a o c T H ,

ap

Ha

O

C B eM y

LUTO

je

M c íu o p u c k u

h ti,

3 H a ia j

H e u jT o

TypcK HX

y

AMpeKTHOj Be3H

u3BO pu H 3Bopa

noay3eT H

aa

o n ,n x o B y 3H aM ajy, o n,eHor q y B a tb a , o h c t o -

CTapwHa,

n p o ó .ie M y

6h

na 3a ce

ü iy p c k o M

nopoanua,

no3Ha

H a u ia

3a

ceoöe

C T p a u H ja , (| )m io JioiiiK H n o a a u n , r p a ^ a H T a .).

A H apa

kpuBenux

y

C T e c f ia H O B H tî,

M apkoB O M

P . n e ü ik o B u h ,

H ekonuko

c a n y B a jiH

M a n a c u iu p

H c th ,

3a

nponaaa^a,

aa

Ca3H aM 0

c p e a f te B e K O B H a

aaMHHH-

MO>KeMO

H a p o a a , n p a B H a H C T opw ja

üpocßanux

iß p e c k o - c A u k a o¡ü-

(V, 3—4); M H j i o j e B a c H h , Bm d. P a B a m u i a (V, 6 ); H c t h , M p o i i a d a n e c p u c k u x (XV, 2), r a e n o K p e fc e j o u i h a a H a c a K T y e jiH o

nHTatt>e o iy B a tt> y cn o M e H H K a n o H a m o j na3H .

oa

(1 1 1 ,3 ).

h h c th m c

M a n a c íu u p y

H a m iO H ü A H u x c u o M e r n ik a

c .ia ó o

HCTOpHjOM.

H a m y n p o m ji o c T

TOBO pH O BpCTH THX H 3 B 0 p a M O TOM e UJTa H3 H.MX < H C T op nje HeKMX H aiuH X

ca

je 3 u k y

SeMJbH Ha K o je c e o ö h h h o

c a M o c m a A H O c u i c p ü c k e y M e ü i a o c u iu

B eoiw a

cpedw ei Beka

n

170

P HKa 3 H

(XX, 8; XXI, 1—2). MiiaHaK je nHcaH noBoaoM Ktbwre LU. J\una „Manuel d’art byzantin“. Me t u , ApxeoAouiku UHCiüuülyîa Cpôa, XpBama u Caobcnana (XXII, 1). McTiwe noTpeôy ae roB o r ocHHBan>a. M m ia H K am aH H H , Cpücka yMeiüHocui y BojBodunu (XXII, 3)'; B e jb K O H e t p o b n h, H t ucuiopuje BojBotjaHcke yMeüiHOCMU. (XXII, 8); F a 6 p h j e :i M h j e, CAukapcCubo y CBeîüoj r o p u (XXIII, 8); A jie ic c . f le p o K O , Cpucku cuoMenuuii y okoAUHU Ckadpa (XXVIII, 1); M h ji a n K auiaH H H , CjiedepeBcku ip a à (XXXI, 4 ). H 3 h o c h yKpaTKO it>eroBy ncropnjy n r o B o p u o H>eroBoj kohcTpyiKHBOTy, HaymiMX paaHHKa h yMeTHHKa, BetiHHOM o HeKoj h>hxoBoj oÔJieTHHUH. FIojeflHHUHMa cy h uejie CBecKe nocBefceHe. Taico je h

HeKaflafteM

ypeam ucy rjiacHHKa Job. CKepjiHfcy nocBetïeHa 2 h 3 CBecKa h 2 CBecinre

X II rature Kao

HaBeuitiy OHe Koje Mory a a ôyay o a wrrepeca

h 3a HCTopmapa: M m ia w "B. M h ji o j e b h fc, Job uh CkepAuk kao üoAuuimap'\ J L p a r y T H H n p ox a c k a, U lu la je XpBamuMa 3hühuo CkepAuk; B o p h b o j e J e b t h ti, CkepAuk u M Aada B o rna; K o c T a J o B a H O B H f e , Jobüh. CkepAuk u uokpeid y C p ô u ju ; J a ni a n p o ;i, a h o b h ti, CkepAuk kao üO A uulm ap; 143 42 KitHre HaBemtïy: A j i e K c a H f l a p B e jm t i , Cekarn na CkepAukeBO deiüuwcülBo; B p a h k o J I a 3 a p e B H t i , 77ocAe 20 lo d u n a ; C j i . J o b a h ob h h, O CkepAukeBoj UoAiimmkoj u d e 0 A 0 i u j u ; J a u i a i l p o a a h o b n tï, CkepAukeBu ckyüuiûiuHcku WBopu; T h x . P. 'B o p e b n k, Jobuh CkepAuk u HukoAa fla u iu k ; X e p i a H B e h a e ji, VciloMeHa na Jo s a n a CkepAuka; M h ji a h M a p j a h o b h ti, Jo b u h CkepAuk u upeàpamnu jyiocAorsencku H.au,uoHajiu3aM. — CeaMa CBecKa 16 m u r e nocBetieHa je bcjihkom Bjiaanu.ii h b e ro u iy : J o b M. J o B a H O B H t , Kne3 HukoAa u BAaduka Pade; B ji. Ti o p o b n ti, X a jn p u x LU m uiauh kod tb e io m a 1839; f l p a r o j b y d J O B a h o b h t;, hbeioui lAaBa àp^wase u napoda; I h b k o Hp a r o B H f c , PackoûaBawe fb e io m e sa ipoôa u upenoc kociüujy ca JloBkena na Ije iu im e ; X e p M a H B e h a e ji, Ib e io u i u HeMU,u; B a c u i b L I o n o B u t i , BAaduhuho cupejiafbe ocBeme 3a Cmciua-Aiuny uoôedy. y 7 CBeeuH X X X V I Kibnre wwa h c k o jih k o HJiaHaKa o HauieM njioaHOM HCTopimapy JOBaHy ToMHtïy: B ji. T i o p o B H Î i , P a d JoB ana ToMuka n a ucuiopuju; A j i c k c . B e ji h h, P ad JOBana ToJtuka y AkadeMuju nayka; JI. 3 e q e b h tï, P ad JoB ana ToMuka y H apodnoj ôuÔAUoïüeiiu. Peao.w tïy npme Hajßa>KHMje o TOBeKy KojH je y cbhm nocjiOBHMa Koje je o ö aß jb a o 6ho cnocoôaH , ajiH Kojn „he ocTaTH K o a noTOMaKa norjiaBHTO 3anaMheH Kao HCTopHMap, h t o Kao nHcau je a n o r BejinKor a e jia o M m io u iy OöpeHOßHfcy“... „TaBpHJiOBHh je npBH noK ym ao a a npnKa*:e k3K3b je M h jio w 6h o y CTBapw a He y npHiH — h KaKaB H3r;ieaa jeaHOM HenpncTpacHOM

nocM arpany“ . B o j c h -

a a p K o B a q e B H h , Kne3 AnOXyn Copio (XVI, 3). HpHKa3yje OBy jihm hoct H3 aoôa nponaaaH>a .HyôpoBHMKa noMeTKOM X IX Bena. J o b a h U, b mj h tî,

Cm oioduum uu,a Tàype flan u n u k a (XVI, 5); J a m a r i p o a a H O B H t ï , HukoAa il. ila u iu k , (XIX, 2); M n i i i a T p m j i y H O B n t i , H uk ojia ila u iu k (XIX, 3); C ji. J O B a H O B H h , i l a u iu k y u3waHcm.By (XXI, 7); B. H o b a k, BAaduMup MaMypaH.uk (XXIII, 4); M b o n o ji h t e o, O Cüijeüany Paduky; M o m m h j i o H ß a H H t i , CuljeiïaH Paduk (XXV, 6); H b o n o ji mt e o, Macapuk u XpBaiïïu (XXIX, 6); B m k t o p H o b a k, Macapuk u JyiocAOBenu (XXIX, 6); J o b. M. J o B a H O B H h , Macapuk u Caobchcuíbo (XXIX, 6); B a c o My ö p HJ i OB Ht i , Jobüh Puciuuk (XXXII, 5). M3HocetiH H>erOB 5KHB0T

h p a a , Ka>Ke: „yKJian>att>e TypaKa H3 rp a a o B a , npH3Hatbe He3aBH-

CHOCTH, cnyLUTaH>e i< jy ry h 3aBotjen>e napjiaMerrapHMX ycTaHOßa cy BejiHKe 3acjiyre CpönjHHe y a p y r o j noJiOBHH XIX BeKa; 3a Te TeKOBUHe ocTafce ycKO Be3aHO h n,«e JoßaHa PncTutia“. J o b a h K p m h h, Cedajtdeceüio-

ioduum uu,a üpocß. M. Mypka (XXXII, 6) ; T h x . P. "B o p ij e b h k, M uaüh B. MuAukeBuk (XXXIII, 3) ; i l y m a h H e a e jb k o b h h, ilpucüiA u u Pyljep BouikoBuk (XXXIX, 8). M3Jia>Ke HpHCTJinjeßo 3acHHßait>e MaTepnjajiH3Ma yHeH,e BouiKOBHha o MaTepwjH h ibHxoßy nojieMHKy. B a c m J b II o n oß h h, ß p . B auòum up TiopoBuk (XLI, 6). npni K a B a c e Ha no3HaTOM M ec T y h 3 H eM an>M H or >KHTHja o a npB0BeH >iaH 0r, r a e c e ro B o p tf o je p e c H

y H e iw a ib H H o j a p x a B H

r iH C u y je

o c r a jio

h H crane a a

H e n 0 3 H a T 0 a a je Ha t o

c e Ty

He

aaBH O Beh

c n o M H fb y

ö o ro M H JiH .

y K a 3 a o M h ji . C . Ì>h-

■JiHnoBHfc (ETHHMKa n p o u iJ io c T H a m e r H a p o a a y o k o j ih h h B n c o K o r ( y B o c h h ) ,

1928, 12).

L L It o

ce

THMe

nH cau MHCJiH a a j e t o r io M C H y cT p o jH H K a y c p n cK H M

(C T a p a n a )

cnoM eH H uaM a

M aH acT H pH M a.

TepMHHOJiorwje y XH jepapxnjn

Mhcjih

òocaH C K e

upK Be,

c a M O H a p o a H a T e p M H H O Jio rn ja , ic o ja 3 a M e h b y je r p w y .

y

y

ö o c a H C K o j npK BH n u c a u H ajia3 H n a p a . i e j i y

K o jn M a

a a cy „C T apau“

K a .iy ^ e p n h n p H C T aje y 3 T e 3 y a a

ce h

noMHH>y C T a p u n y npaB O C JiaB H H M

„aea“ y

ö o c a H C K o j u p k b h 6 h jih

je c p e a it e B e K O B H a ö o c a H C K a u p K B a ô w i a

npaBocjiaBHa. J o b . X a V h-B a c mJb e b h fc, rioxafjcme npkße u per) y npknu y XIX Beky y Ckoüjby (III 2, 1937, 100—10), H.'ianaK Kojn ™hh Jien npHJior yno3 H aB a»> a

yHyTpauifter upKBeHor

> k h b o t3

y CKOnjby

3a

BpeMe TypcKe ynpaBe.

A. y p o u i e B M f c , O Manaciüupy Yóoiuny (III 2, 1937, 110— 16). JIoKajiH3yje MaHacTnp Y ô o x a u y HOBOöpacKOM Kpajy, ra e cy pa3BajiHHe MaHacTHpa PtjaBua, y qnjoj ce 6jih3hhh noMHtbe ceao Bocue. M. . J o b a h o b h fc, ilo k y iu a j ocHunana ôoiocjiOBuje y BucokuM H em nuM a 1867 lodune (III 2, 130 —6). JX o h o ch 3aHHMJbHBO iih c m o ae^aH C K or yq H T e jta TnMOTHja C. AHanjaHOBHfca o o b o m iiHTan>y. M « j i. C. O H J i n n o B H h , K yjim Cm.eBana M eianckoi na OBieM Fiojby (III 3, 1937, 180 -95). TparaiHa jih m h o c t K p a jb a CTeBaHa ÄenaHCKor HMa p a c n p o c T p a ib e H K yjiT y H a p o a y . flncau je O B a e p a c M a T p a o H ^eroB K yjiT

P r ika zi koa

H apo.ua

Ha

O bm cm

173

K y jiT H e w an c K o ra y M e T o x n jH

r io j b y .

o n n c a o je

TaTOMHp ByKaHOBHtî (111 5, 1937, 371— 89). TaTOMHp

Manacüiup cueüioia y poma y HepoduMjby

ByKaHOBHfc,

(111 3, 1937, 204— 18). T o B o p H o u p k b c h h m 3HflHHaMa 6jiH 3y r p a A a rieTpnwa, r a e je HeKa.ua

MaHacTiip n o cB e fce H B oropoaHH HH OM ycneit>y. H a t o m

6ho

MecTy noAHrHyTe

cy

nocJieAH>oj neTBpTH n p o u i J i o r a B exa 3HAHHe, K o je

y

c y o cT ajie H eao B pm e H e , a y H a p o « y no3HaTe n o MMeHy „MaHacTHp c b . Y p o u i a “ , H o h o c h h cyjiTaHOB cjjepMaH o fl03B 0JiH 3Haan>a HOBe upKBe. TaTOMHp

ByiK eH a

o n u iT a

p a 3 M a T p a n .a

o ôajiK aH C K H M

n o ja B a M a ,

no T H q e

ou

c a M o r y pe A H H K a. ¿ T y jt H ja

h

Æ O K yM eH aT a K o jn c e O A H O ce H a H a w y H C T o p n jy

c a rbOM y Ô JiH W o j M o x jia

Be3H HMa

o w e K H B a .io ; t o

y

OBOMe

qaeonney

B H u ie

H ero

h jih

ih to

c T o je 6 h ce

c y , n o XPOHOJIOUIKOM p e a y :

Cuiyduje. — A propos d'un épitaphios du monastère de Putna, oa M . J la c K a p M c a ( II , 3 5 6 — 3 6 1 ). n o B o a o M

p a ji O B a O . T a $ p a J i H a h J I. M h p k o -

n

174

P H

Ka

3 H

Biifca o ruiauiTaHH UH M OHaxHHje JecfjH M H je K o ja c e q y B a y pyM yH C K O M MaHaCTMpy K o ja

riyTHH. C ji a » : e c e c a p e 3 y jiT a T O M ce

n o M H ft e

xeH a aecnoT a

y

Y r jb e u ie ,

E B n p a K c n ja , A p y r o A a je t o

Ha

M npKO B H fceB H M

njiau iT aH M iiH ,

a;iH He np H X B aT a

HMe c a H aT rw ca,

fc e p u a

aa

j e Je ifm M H ja ,

fc e c a p a

M H pK O B H fceB y

B o jw x H e

h

X H n o r e 3 y A a je

fcepK a K H e3a J l a 3 a p a .

n p e m o cT aB Jb a

c w a A e c n o T im a E B n p a K C H ja K o j a c e noMHH>e y a h i t j io m h a e c n o T a

C T e(})aH a M o w a

H a n iH c y

oa

14 05

3akoncku cuoMenunu,

(C . H c m a K O B H tî,

461)

n

Aa

je

ÔHJia JetfjHM HjHH a fcep K a h jih CH axa.

Du nouveau sur la campagne turque de Jean Hunyadi en 1448, on H.

Jo pre

0Ô ja B H 0

( I I I , 1 3 — 2 7 ). Ilp e u iT a M n a B a C o p K o q e B H fc e B o f ih c m o K o je j e

Oüuc no'cke Jonana Xywaduja üpu üOAacky (FAacnuk Ckoückoi nayinoi dpyuiuiBa, I, 7 9 — 9 1 ), n o iiiT O

M . KocTHfc y C B o jo j CTyAnjH

y 6oj na

K ocobo

je , K aK O

o h K aw e,

Y

oayxeM

c p n c ic y

K O M e H T ap y

Ha

ny Ô JiH K au H jy CBoj H aw H

y rjia B H O M

HCTwqe,

L’art serbe et l’art roumain au moyen-âge,

T e»e

H apaB H O,

K O H cyjiT O saT H . y jio r y

PyM yna.

o a J l. B p e j e a ( II I, 1 6 1 — 168).

I lp e B O A r - u e J l. r ia B jiO B H ti B p e j e o B o r q jia H K a K o jn je o ô ja B J b e H H a c p nc K O x p B aT C K O M y

Ctuapunapy,

II, 6 3 — 68.

Un vieux livre roumain sur la Serbie, on H . J o p r e ( I V , 2 5 — 29 ). K p a T a K m3boa H3 KK>nre L’e'quilibre en Orient ou la Serbie et la Roumanie o a T à o p lja K a jiH M a H a ,

K o ja je

H 3 H a u ia 18 6 5 y B y ic y p e m T y .

b h îx h a a je p e q , yKOJiHKO c e r a q e C p Ô H je , 3eM JbH h « a je

nncaH a

ca

C H M naT H jaM a,

o caB peM eH O M ajiH ,

p a 3 y * ie

H3

H 3BO Aa ce

C T a tty y H a ïu o j

c e , np o T H B

Pyca.

La donation du prince de Valachie Antoine à l’Eglise métropolitaine de Transylvanie (1 6 7 0 ), o a C . H p a r o M u p a ( I V , 3 0 — 3 7 ). T eK CT A w m o M e K o jo M

B JiaïuK H

upKBH , Ha

KHe3 AHTOHHje

q n je M je q e jiy

A a je M 3BecH y r o A H u n t y

T a«a

6ho

M H T p o n o jiH T

r p o c jja T à o p ija BpaH KO B H fca. Y T B p ^ y je je 3 H K a h cjjo p M e , y

Ayxy

peH T y

C aB a

e p A e Jb C K O j

B paH K O B H ti,

6paT

« a j e A H iu io M a HanncaHa, y n o r j i e a y

K ojH je CTpaH o ô n q a jH M a

B Jia u iK e

K a H u e Jia p H je n

n a je H .en c a c T a s jb a q r p o if ) TDOpije BpaHKOBHfc, n o u iT O c y M 3 p a3 n , o 6 p ™ n c t h j i h c t h i< ao h y tb e ro B H M XponukaMa. L’élément roumain dans les annales serbes, o a H . J o p r e ( I V , 2 2 3 — 2 2 9 ). M3 Ciüapux cpuckux podocjiona u Aemoüuca, H3Aait>e J b . CrojaHOBHfca, n3pa>K aB a n p e T n o cT aB K y

M3BjiaqH n o M e H e o A O r a ^ a jH M a H3 p yM yH C K e H C T o p n je .

L’histoire romantique de Yakoub Tchèlébi, o a H . J o p r e ( I V , 3 0 8 — 314). La historia de Jacob Xalabin, K ife H x e B H o r A e j ia (H e K a * e c e K aK B e

A H a jiH 3 a

B pcT e) o a

aH OH H M H or K a T a jio H C K o r n n c u a c K p a j a X I V B e K a . T y c e , H 3 M e ^ y

o c T a ^ o r a H aJ!a3 n h A ajie K H O A je K KoeoBeKor 6 o j a H o craM a:

B y ra p H

6 o j c a 1 1 2 .0 0 0 T yA ecK a,

K paa > a J l a 3 a p a

B ojH H K a,

a jim

M a l^ a p a h H e iw a u a ,

h

H a n a A a jy J la 3 a p

oa

c a HCKpHBJheHHM n o je A H -

Ha M y p a T a .

pacnona*e

K ojw x 4 .0 0 0 A O Ô p o

ca

M ypaT 4 0 .0 0 0

n o Jia 3 H y x p H iu tïa H a ,

naopyxcaH nx

KOH>a-

HHKa. B u T K a c e 6 n je Ha je A H o j J ie n o j paBHHUH y c p e A y 1 7 c e n T e M Ô p a 13 87 r . J e A a H cM e jiH M a t j a p , y n p K o c T ypcK H M c T p e jia M a , n p o ô a A a c y jix a H a K o n jb e M . J l a 3 a p rHHe T a K o tje , M a A a ô p a i t e H

oa

c B o r 3 e T a.

La chronologie de la bataille de Rovine, on là. 1 3 6 — 139). H e u r r o

c K p a lîe H n p e B O A

cryAHje

K o ja

je

noA

P a A o jn q n f c a ( V , H ac jiO B O M

Jlu-

P r i k az i

175

cuiuHa MMiacuiupa fleuipe od okuioôpa 1395 iod. kao U3Bop 3a xpoHo.nomjy ôuüike na PoBunajna n3nm jia y BoiocjiOBJby, II, 293—301. Une vingtaine de voyageurs dans l’Orient européen, oa H. Jopre (V, 288—354). ripe HeKOJiHKO roaHHa H. Jopra je oôjaBno KtfcHry Les Vo­ yageurs français dans l’Orient européen (riapn3, 1928, CTp. 128) y KOjoj je aHajiH30Ba0 Aena BejiHKor 6p o ja (fjpamiycKMX nyTHHKa Kojn Cy oôhuijih eßponcKH H c t o k o a XV a o XIX BeKa. y npHJiory noA ropitH M HacJiOBOM HacTaBHO je ca aHajin30M Ae;ia yniaBHOM nyTHHKa Apyrnx HapoAHOCTH (MjieTawH öe3nMeHH nyTHHK H3 ¡530—1540; Hugues Favolius; David Chytraeus; Wenceslas de Budowitz; Gabrielle Cavazza; Sandys; Tommaso Alberti; Otavio Sapiencia; John Burbury; Jouvin de Rochefort; Michael Eneman; Le chevalier de Bellerive; Le comte de Sandwitch; Frédéric Hasselquist; Simon Baruch; Jacob Jonas Björnstahi; Xavier Scrofani; J. L. S. Bartholdy; Hobhouse; Alexandre Timoni; Jourdan; Ee3HMeHO emMiecKO Aejio; P. Berggren; Grégoire Paléologue; M ac-Farlane; Abercromby Traut; F. Tietz; Grenvilie Temple; Miss Pardoe; John Reid; Comte de Carlisle; Fernand Schickler; Dora d’Istria). — 3aTMM: Autres voyageurs occidentaux en Orient (VI, 168—169; enrjiecKH nyTHHK J. E.; Ri­ chard Darvey). — Quelques voyageurs occidentaux en Orient (IX, 62—82; C. R. Cockerell; Richard Burges; Be3HMeHH aMepHMKH nyTHHK; J. Ross Browne; Warington W. Smyth; Hans Wachenhusen; Ida Pfeiffer; Albert de Burton; Gustave Revilliod; Ernest Curtius; Charles Dudley Warner; Fred Burnaby; Adolfo Tossani). — Nouveaux voyages dans le Sud-Est européen (IX, 130—133; Charles Reynaud; Hermann Dalton). — Quelques voyages en Orient (IX, 310; James Condamin) — Un tailleur westphalien en Orient 1829—1840 (IX, 372—379). — Encore un voyageur en Turquie au XVIt siècle; Dernschwam (X, 144—155).

Un témoin critique autrichien des débuts de la grande guerre; Baernreither, o a H. Jopre (VI, 309—336).; KoH({)epeHUHja icojy je OApxao y Société d’histoire moderne y Ilapn3y noBOAOM BepHpajTepoBe Kibnre Frag­ mente eines politischen Tagebuches. ItpBO je Aao caweT h3boa h3 ictère, 33THM HeuiTO jihmhhx pecjuieKCHja h ycnoMeHa (pa3roßop ca cpncKHM nocJiaHHUHMa y ByKypemTy PncTntseM h MapHHKOBHheM Ha noMerey CBeTCKor paTa, jeAaH BecHHheB panopT y KOMe je OBaj H3Heo yTHcaK iu to ra ao ôho npHJiHKOM p a 3 r o B o p a ca A. JlaxoBapHeM, pyMyHCKHM nocJiaHHKOM y riapH3y, y AOÔa paTa ca ByrapnMa 1913, CBe t o Kao npnjior ncHXOJiornjH AHanoMaTa). CeM Tora, o6pa3Jio>KaBa h npeA-naxe CBOjy MeTOAy 3a 6oJbe cxBaTatbe yHyTpaum>HX y3poKa CBeTCKora paTa: noujTo paT tohh MorytmHM, npe CBera, cüiawe dyxa jeAHora ApyuiTBa, noTpeÔHO je, npBO, „cicynuTH AOKyMeHTa o AyxoBHOM cTaft>y y CBHMa 3eMJbaMa Koje cy yqecTBOBajie y cbëtckom paTy“ ; Apyro, ,,y3eTH Ann;ioMaTHjy Kao jeAaH opraHH3aM, noKa3a™ h3mhh Ha KojH je ypeIjeH3 y cbhms 3eMJb3Ma, 6hth HanncTo Aa je y jeAHoj 3eMJbH OHa Ta Koja boah, a o k ce y Apyroj csmo noBOAH“ ; Tpefce, „nouiTO je y HeKMM 3eMJbaMa, H eM aw oj, Pycnjn, BojCKa OAHrpajia rjiaBHy yjiory, npHica3ara T a K o tje h OBaj o p ra m m M “. H a Kpajy je iip n jio > K e jia A H C K ycH ja Koja

n

176

P HK

a

3 H

ce pa3BHjia nocjie npe.H3B3H>a h y Kojoj cy y3ejin yqeuifca ria>Kec, Cen>o6oc /\Hce:i h „jeaaH H3 nyôjiHKe“,

Epoque et caractère de l'établissement des Slaves dans la Péninsule des Balcans, o n H. Jo p re (V II, 1— 17). Y noneTKy HanoMHfte na ce 3a o b o riHTaibe He Tpeôa oôpafca™ csBpeMeHHM

bh33hthckhm xpoHHKSMa, nouiTo

one Majio Kawy, M a na hms HCTopH>japa koj'h ce THMe 3aa0B0JbaBajy. Y norjie,ny cHJia>KeH>a Ha B sjik sh MHoroôpojHe c.iOBeHCKe Mace, KOja je M opa^a

o æ sb h o

nocrojaTH y ceBepHHM npeaejiHMa üyHSBa, Tpeôa ce npe

CBera 3anHTaTH: r jie je to CHjis>KeH>e H3BpuieHO h k s k s b je 6 ho pe3yjiTaT. C oÔ3wpoM Ha aaHaiHHjy pyMyHCKy TepHTopwjy, npeKO H>e ce npejia3H.io h npejia3M ca ceBepa Ha BajiKSHCKO ri0Jiy0CTpB0 na ,n.B3 MecTa: 1) npeKO T>ep« a n a , Kojn je 6 h o rjiaBHH npeJi33 ( „ ô p o ji“), uito ,noK33yje h caMa HCTopwja; 2 ) npexo AOH>er flyHaBa k o a ,naH3iHKbe HcaKwe ( O

pe3yjiTaTy ceofie HHje peneHo HHiuTa, Ma n a je t o nHT3H>e nocTaBJbeHo Kao o c ho bh o . I~Ihc3u, je

CBaKaKO XTeo peiîH: qera je c e o ô a pe3yjrraT, a He: KaKaB je pe3yjiTaT c e o ô e ). — L U to ce rme noBo.ua 3a CHJia3aK y V I BeKy, oh noTHMe o « ABapa n o n BH3aHTMje: na HHje 6 h jio aBapcKor KpeTaH>a, CiOBeHn He 6h ôhjih cnocoÔHH « a caMH Æotjy; Bn3aHTHja je, ca CBoje CTpaHe, ceofiy (fiaBopn3Hp ajia na 6h n o ô m a h o b o c ts h o b h m iu tb o . „PeuiHBiuH o b o nHTafte, 6ap no CBOMe MHinjhetfcy, Kao h oho ca 6poflOBHMa“, nHcau npeJi33H Ha HOMeHKJiaTypy. Hh ay>K HyHSBa, hh y njiammckhm ripejiejiHMa, hh y pyMyHCKoj CTerin, He Hajia3n HHjejiHO cJiOBeHCKO HMe CTapHjer aaTyMS. HnaK, H3Me^y obhx oÔJiacTH nocTojn bcjihko cjioBeHCKO ocTpBo Koje ce M owe Tarao oapeÆHTH. C je«H e CTpaHe, t o cy CjiaTHHe, y y3,ny>KHOM npaBuy, o,n M apaM ypem a no OüTa, h CnaHHUH, y xopH30HTajiHOM npaBuy, oæ Baicaya a o flpax o B a, Koja HMeHa noKa3yjy H3BeCTaH ripaBau cJiOBeHCKOr HaceibaBaita. C a p y re CTpaHe, t o cy HMeHa peKa: M3Jie MOJijiaBCKe peKe, noweBiiiH o n CepeTOBHX npnTOKa, Hoce CJiOBeHCKa HMeHa, a tb k o h c t o h HeKe BjiauiKe peKe n o Apyem a n OjiTa. ilp eM a TOMe, Ha ocHOBy HOMeHKJiaType, oÔJiacT Kojy cy Haceji.aB3.iiH CjiOBeHH npy>K3Jia ce H3 cesep a o njiaHHHCKMX npe aejia, a Ha 3 a n a « a o OjiTa. CeM OBe oÔJiacTH (,,cji0BeHCK0r ilHjeMOHTa“), nocToj3Ji3 cy jo w flBa BejiHKa cJiO B eH do „ôyjieB apa“ : jeaaH Kojn je cjiyxcno a a Be>Ke MOJiaaBCKn „CJlOBeHCKH riHjeMOHT“ C3 BeJIHKOM CJlOBeHCKOM MaCOM y TajlHUHjH, rioaojiHjw h BojiHHHjH, h a p y rn npeMa BsnaTy i\n,e je 6 n o bcjihkh npeJi33 H a B 3jik3hcko ri0Jiy0CTpB0 h3 TpaHCHJiBaHHje, HacejbeHe C jiobbhhm s n nyne cjiOBeHCKMx HMeHa. O ôhm obh x „ôyjieB apa“ Moxce ce T3Koije yTBpflHTH ca norayHOM Taquoiiifiy, h t o Ha OcHOBy HMeHa MecTa: y MojiASBHjn ca H3-

-âu(i, a y B3H3Ty Ha -ova (ceM Tora, y M a jio j Bjiam Koj hs -a(i). Comment la Roumanie s’est détachée de la Triplice, oæ H. Jopre

CTaBKOM

(IX , 233—307), 3acjiy>Kyje rioceôaH npHKa3. OB,n,e heMO h3B6cth ca.MO norjiaBJba a a 6h ce BHaejio o HeMy ce y CTyaHjH pscn psB Jts: 1. riocJiejiHue aHeKCHje BocHe h XepueroBHHe. — 2. MTa;injaHCKO-TypcKH paT. — 3. BajiK3HCKH ii3kt. — 4. IlpBH cyKoO es ByrspcKOM. — 5. riocpeAOB3n>e chjis. — 6. PyMyHHjs h cyKOÔ H3Me^y ByrapcKe h caBe3HHKa. — 7. PyMyHCKa BojHS HHTepBeHunjs. — 8. ByKypemKH Mnp. — 9. Ka H0B0j pyMyHCKoj no-

P r ika z i j ih t h u h .

—

3 ; io m h h . —

10.

M n c n j'a

12. K p a j i t a

rp o c f)a

MepHHHa

y

177 P y M y H u ju .

—

11.

C a p a je B C K H

OÆ JiyKa.

Les relations entre la Hongrie et Scanderbeg, o a . ria.ia (X, 119— 141). KpiiTHWH nptiKa3 OflHoca H3MeI>y CKeHAepôera h YrapcKe y noôa BjiaAUc . n a B a , JaHKa XytbaaHja h Maruje. UcTpaacyje n o ^ y ^ a p H o c T y u > u x o B o j aKUHju npoTHB T y p a x a , ca Hy«HHM o c B p T H M a Ha c r a s aecnoTa T a y p ^ a BpaHKOButia. r io p e a

obhx c T y a u ja

K o je c e O A H O ce,

6ap

B etiuM a e jiO M ,

u c r o p u j y , H M a u x j o u i HeKOJiHKO y K o ju M a c e MO>Ke HafcH n o K o ju

Ha Haïuy

H H a u p e ic ra H

n o ^ a T a K , ô m jio B a w a H , 6 n .n o . y H 3BecH 0M n o r.n e .n y , 3aHHMJbMB. rio M e H y fc e M O

Les relations de la France et de la Russie en 1860, o n T. r ia > K e c a Les observations critiques de M . de Peyssonnel en 1111 s u r l ’exe'cution du traité de Koutchouk K a ïn a rdji, on 15. B p a T ja H a ( V I , 3 3 9 — 3 6 3 ); 33THM HeKOJiHKO CTBapH o n H. J o p r e y K o jH M a je oh y 3 r p e a , j o u i je a a H n y r s u u i e , p a 3 B u ja o C B o ja a o 6 p o n o 3 H a T a c x B a T a tb a : La pénétration des idées de l’ Occident dans le S u d -E s t de l ’Europe aux X V I I e et X V I I h siècles ( I, 1 36, 10 2— 138, 2 5 0 — 2 9 6 ), La révolution française dans le S u d -E st de L’Europe ( X , 3 4 2 — 3 6 6 ), O rigine et développement de l ’idée nationale surtout dans le monde oriental ( X I , 1— 2 3 ), Eléments de communauté entre les peu­ ples du S u d -E s t européen ( X I I , 107— 125) u L a France dans le S u d -E st de l ’Europe ( X I I I , 2 1 - 6 8 , 1 0 5 - 1 7 2 ) . JXokyMeHiïia. — U n jo u rn a l de campagne d’Eugène de Savoie, o n caM o:

(V , 2 7 7 — 287) h

H . K oH C T am rH H ecK a ( II , 1 0 2 — 141). C aB p e iw e H

u3Bop

Ha