Ekonomika Jugoslavije 8671130460 [PDF]

Zitiervorschau

D ra g u tin M arsen ić E K O N O M IK A JU G O SL A V IJE

R ecenzenti D r S lo b o d an K o m a ze c D r R isto V u k č e v ić U red n ik M ilan T o d o ro v ić

D ra g uti n Marsenić

EKONOMIKA JUGOSLAVIJE

E k o n o m ik a , B eo g ra d , 1990.

CIP — KaTajiorM3aipija y nySjiMKannjn HapoflHa 6n6jiMOTeKa Cp6nje, Beorpafl

330.342.151(497.1) (075.8)

' MAPCEHMTi, /IparyraH

j

Ekonom ika Jugoslavije / D ragutin M arsenić. — [1. izd.]. — Beo­ grad : Ekonom ika, 1990. (K ragujevac : »Nikola Nikolić«). — 509 str. ; 24 cm

|

Tiraž 1500.

j

ISBN 86-7113-046-0

i

i a) EKOHOMHKa — JyrocjiaBnja b) ITpt = ^ T

(2a)

1 r! ,= ' £ " 1

G o d išn je s to p e ra s la se k o le b a ju od je d n e do d ru g e god in e u š irim ili u žim in te rv a lim a . Za v išeg o d išn je p e rio d e p o tre b n o je zbog to g a ra č u n a ti p ro se čn e g o d išn je s to p e rasta k o jim a se niv e lišu ili iz rav ­ n a v a ju n jih o v a g o d iš n ja k o le b a n ja . P rosečne g o d išn je s to p e rasta m o ­ gu se izra ču n a va ti kao d is k r e tn e i kao k o n tin u e ln e . D ik s re tn e s to p e o s­ la n ja ju se n a p ro m e n e k o je se v rše u ra z m a c im a o d g o d in u d an a , dok se k o n tin u e ln e o d n o se n a p ro m e n e k o je se v rše u b e s k ra jn o m a lim je ­ d in ic a m a v re m e n a u k o n tin u ite tu (n ep rek id n o ). Ako n am je p o z n a t niz p o d a ta k a za d ru š tv e n i p ro iz v o d u v re m e ­ n u o d p o č e tn e (n u lte) do p o s le d n je g o d in e p o s m a tra n o g p e rio d a k o ju o b eležav a m o s u b s k rip to m t (to je s t, Y0, Yi, Y 2 . . . Y,) i a k o se prosečn a g o d iš n ja s to p a r a s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a (za čije iz ra č u n a v a n je tra ž im o o b raza c) obeleži sa r y, te z n a ju ć i iz o b ra s c a (2) d a je n = = r y • Y ; - i ( g d e »i« uzim a v re d n o s ti o d »0« d o »t«) d o b ija m o sledeće relacije: Y0 Y 1= Y o + A Y 1= Y 0+ r yY0= Y0(l -h r y) Y 2= Yj + A Y 2= Y! + Y jry = Y ,(1 + r y) = Y0(l + r y) (1 + r y) = = Y0(l + r y)2 ;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

;

(4)

Y t = Y t _1+ A Y t = Y t _1+ r yY t _1= Y t_i • (l + r y) = = Y0(l + r y)t - M l + r y) Y .- Y o a W Iz p o s le d n je je d n a č in e s k u p a (4) je d n o sta v n im d e lje n je m n je n e o b e s tr a n e sa Y0 d o b ija m o d a j e (Y, : Y0) = (1 + ry)*. S tep e n o v an jem o be s tr a n e je d n a č in e sa ( l / t ) d o b ija m o d a je (Yt : Y0) 11 = 1 4- r y. Iz toga sled i o b ra z a c za p ro s e č n u g o d iš n ju d is k re tn u s to p u r a s ta d ru štv en o g p ro iz v o d a u p e rio d u o d p rv e d o g odine t, k a d a n a m je p o z n a t d ru š tv e ­ ni p ro iz v o d baz n e (Yo) i p o s le d n je (Y,) god in e p o s m a tra n o g p erio d a k o ji glasi: 36

Iz v o đ e n je o b ra s c a za k o n tin u e ln u s to p u ra s ta zasnivam o n a posle d n jo j je d n a č in i iz s k u p a re la c ija (4), tim e š to n a jp re z a n e m a ru je m o m o m e n a t d a se ra d i o v iš e g o d išn je m p e rio d u i o tu d a o b raza c svodim o na: Yi = Y0(l + r y)

(6)

P re tp o s ta v im o d a je g o d in a s k u p o d n b e s k ra jn o m a lih seg m e n ata v re ­ m en a. U to m s lu č a ju je d n a č in a (6) p o s ta je : Y . - Y o d +■£■)•

(7)

T ak o iz ražen d ru š tv e n i p ro iz v o d iz p rv e go d in e, p o sle t g o d in a p o s m a ­ tra n o g p e rio d a , a k o se g o d iš n je u v eć av a p o s to p i r a s ta o d r y, iznosiće: ¥ , = ¥ „ [ ( 1 + 2 1 ) '] '

(8 )

Izraz n a d e sn o j s tr a n i je d n a č in e (8) n eć e p ro m e n iti v re d n o s t ak o e k s ­ p o n e n t »t« iz n a d s re d n je z a g ra d e p o m n o ž im o , a e k sp o n e n t »n« iznad m ale z a g ra d e p o d e lim o s a r y. U to m s lu č a ju o n p o s ta je :

Y‘=Y°[(1+v ) ^ P

(9)

G ra n ič n a v re d n o s t iz raza u s r e d n jo j za g ra d i, k a d a »n«teži b e s k o n a č ­ n o sti, to je s t, k a d a se g o d in a p o s m a tr a k ao b e s k r a jn o veliki b ro j (n) b e s k ra jn o m a lih v re m e n s k ih sek v en ci (d ak le u k o n tin u ite tu ), p re d s ta v ­ lja o sn o v u p riro d n o g lo g a r itm a ili N e p e ro v b ro j, to je st: lim (l + i - ) V = e

(10)

O tu d a je d r u š tv e n i p ro iz v o d u p o s le d n jo j g odini p o s m a tra n o g p erio d a (Y,) d a t k ao : Y t= Y 0e tr' Deleći o b e s tr a n e je d n a č in e (11) sa Yo, d o b ija m o :

(11)

L o g a ritm u ju ć i obe s tr a n e je d n a č in e (12), d o b ija m o : (13) Iz to g a sled i d a je k o n tin u e ln a p ro se čn a g o d išn ja sto p a rasta d r u š tv e ­ n og p ro izvo d a d a ta kao:

K o n tin u e ln e i d is k re tn e p ro se č n e g o d išn je sto p e r a s ta ne razli­ k u ju se o se tn ije . U d a ljim a n a liz a m a k o ristić e m o sam o k o n tin u e ln e sto p e ra s ta . N a isti n ač in k u m u la tiv n e i g o d išn je s to p e ra s ta , te p ro sečn e g o d išn je s to p e (d is k re tn e i k o n tin u e ln e ) r a č u n a ju se i za sve d ru g e e k o n o m sk e veličine — z a p o slen o st, p ro iz v o d n e fondove, in v e sticije, p o ­ tr o š n ju itd . S to p e r a s ta su izraz d in a m ik e e k o n o m sk ih v eličin a i po p rav ilu se n jim a s ag le d av a p ro m e n a u fizičk o m o b im u tih v eličin a to k o m v re ­ m en a. K ad a su p o s m a tra n e veličine h o m o g e n e, te k a d a je m o g u ć a n ji­ h o v a a g re g a c ija (s a b ira n je ) d o n iv o a u k u p n e p riv re d e , o n d a su p riro d ­ n e je d in ic e m e re d o v o ljn e d a izraze n jih o v o b im i d in a m ik u (zaposle­ n o s t u b r o ju za p o sle n ih lica, e le k trič n a e n e rg ija u k ilo v a t časovim a, is­ to ro d n e ru d e i m e ta li u k ilo g ra m im a , itd.). M ak ro ek o n o m sk i ag reg a ti p ro iz v o d n je, p o tro š n je , in v e stic ija , itd . ek o n o m sk i s u z b ir ra z n o ro d n ih u p o tr e b n ih v re d n o s ti, te se m o ra ju iz ra ž a v a ti u v re d n o s n im (novčanim ) je d in ic a m a , to je s t u ce n am a. Cene su, m e đ u tim , p ro m e n ljiv e i, p o p r a ­ vilu, ra s tu . U ek o n o m ici Ju g o sla v ije p rv e n s tv e n o n a s in te re s u je d in a m i­ k a (to je s t, ra s t) re a ln ih m a k ro e k o n o m s k ih ag re g a ta , o d n o s n o d in a m ik a n jih o v o g fizičkog o b im a. Zbog to g a ih za duže v re m e n sk e ra z m a k e v re d ­ n u je m o is tim (staln im ) ce n a m a iz o d re đ e n e (iz a b ra n e godine. Po p r a ­ vilu, to će b iti 1972. g o d in a , je r p o c e n a m a iz te g odine p o s to je s ta ti­ stič k e s e rije za k lju č n e m a k ro e k o n o m s k e a g re g a te ju g o slo v e n sk e p r i­ v red e to k o m p o s le ra tn o g p e rio d a . 3. Z a d rž a v a ju ć i za d ru š tv e n i p ro iz v o d , k ao m a k ro e k o n o m s k i ag ­ re g a t, o z n a k u »Y«, te o b eležav a ju ći b ro j s ta n o v n ik a sa »S« d o b ijam o d a je d ru š tv e n i p ro iz v o d p o sta n o v n ik a »y« d a t k ao k o ličn ik dve p r e t­ h o d n e v eličine, to je st: Y y=—

(15), odnosno Y = yS

(16)

J e d n a č in e (15) i (16) će n a m p o slu žiti d a n a n jim a g en e ra lišem o d v a izu zetn o v ažn a p ita n ja k o ja će n a m b iti o d velike k o ris ti za u s p o ­ s ta v lja n je i ra z u m e v a n je čitav o g n iza re la c ija u k o jim a se je d n a ek o ­ n o m sk a v eličin a ja v lja k a o k o ličn ik ili k a o p ro iz v o d d ru g e dve. U je d n a č in i (15) d ru š tv e n i p ro iz v o d p o s ta n o v n ik u (y) je s te fu n k ­ c ija dve p ro m e n ljiv e : u k u p n o g (agregatnog) d ru š tv e n o g p ro iz v o d a (Y) i s ta n o v n ištv a (S). T o ta ln o je d ife re n c ira ju ć i, im a ju ć i u v id u d a se p ro ­ m en e z b iv a ju u b e s k ra jn o m a lim p r ir a s tim a v re m e n a (dt), im am o d a je: 38

dy dt “

SdY/dt — YdS/dt s:

^17'

P re d n ji to ta ln i d ife re n c ija l e k o n o m sk i in te r p re tira m o k ao p rir a s t d r u ­ štv en o g p ro iz v o d a p o s ta n o v n ik u u b e s k ra jn o m a lim p r ira s tim a v re ­ m e n a ( d y /d t), k a o r e z u lta t is to v re m e n o g p r ir a s ta dve v a rija b le (d Y /d t i d S /d t) . D eleći je d n a č in u (17) sa je d n a č in o m (15), d o b ija m o d a je: dy 1 _ dY 1 _ dS 1 dt ' y dt ' Y dt ‘ S

(18)

N a levoj s tr a n i je d n a č in e (18) im a m o sto p u r a s ta d ru š tv e n o g proizvo ­ d a p o s ta n o v n ik u (ry) k o ja je je d n a k a razlici n a d esn o j s tr a n i je d n a č i­ n e iz m eđ u s to p a r a s ta a g re g a tn o g d ru š tv e n o g p ro iz v o d a (ry) i s ta n o v ­ n ištv a (r s), o d n o sn o : r y = r y —r 3

(19)

D a p o n o v im o , e k o n o m sk o n a p re d o v a n je d ru š tv a b itn o je o d re ­ đ en o n e a g re g a tn im već, p re svega, p e r c a p ita r a s to m d ru š tv e n o g p r o ­ izvoda. T im e je , is to v re m e n o , re č e n o d a s ta n o v n ištv o sv o jim ra s to m n a ­ m eće o b av e ze d r u š tv u d a o s tv a ru je u n a jg o re m s lu č a ju b a r m in im a ln i ra s t a g re g a tn o g d ru š tv e n o g p ro iz v o d a k o ji n e srne b iti niži od ra s ta sta n o v n ištv a , j e r je to u slo v d a se sp re č i o p a d a n je d ru š tv e n o g p ro iz v o ­ d a p o s ta n o v n ik u . In v e s tic ije k a o g e n e ra to r p riv re d n o g ra s ta , k o je ta j u slo v z a d o v o lja v a ju , n a z iv a ju se d e m o g ra fsk im . P o s tu p a k izv ed en u je d n a č in a m a (15), (17), (18) i (19) dozv o ljav a g e n e ra liz a c iju z n a č a jn u za č ita v niz d a ljih e k o n o m sk ih re la c ija k o ja glasi: k a d a se n e k a e k o n o m sk a v eličin a (zavisno p ro m e n ljiv a ) ja v lja k ao k o ličn ik dve d ru g e e k o n o m sk e v eličin e (n ezav isn o p ro m e n ljiv e) n je n a je k o n tin u e ln a s to p a r a s ta je d n a k a razlici k o n tin u e ln ih s to p a r a s ta tih v eličin a k o je je sv o jo m sra z m e ro m (kao k o ličn ik ) o d re đ u ju . U je d n a č in i (16), k o ja se d o b ija iz (15), a g re g a tn i d ru š tv e n i p r o ­ izvod (Y) u č isto m a te m a tič k o m s m is lu u m n o ž a k je d ru š tv e n o g p ro iz ­ vo d a p o s ta n o v n ik u (y) i b r o ja s ta n o v n ik a (S).T o ta ln im d ife re n c ira ­ n je m te je d n a č in e d o b ija se: d Y /d t = S d y /d t+ y d S /d t

(20)

D eleći je d n a č in u (20) s a je d n a č in o m (16) d o b ija m o d a je: dY _ 1 _ _ dy J _ , dt ' Y dt ‘ y

d S _1_ dt ' S

(2] )

O d n o sn o , s to p a a g re g a tn o g r a s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a (ry), d a ta n a levoj s tr a n i je d n a č in e , je d n a k a je z b iru s to p a r a s ta d ru š tv e n o g p ro iz ­ v o d a p o glavi s ta n o v n ik a (ry) i s ta n o v n ištv a (rs) d a tih n a d esn o j s tra n i je d n a č in e , to je st: ry =

ry +

rs

(2 2 )

39

D u rg im rečim a, u k u p a n (ag reg a tn i) r a s t d ru š tv e n o g p ro iz v o d a je d n im delo m služi za o d rž a v a n je nje g o v e p e r c a p ita veličine i ta j d eo sto p e r a s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a je d n a k je s to p i r a s ta s ta n o v n ištv a . K ao što sm o već rek li, o b e z b e đ u ju ga d e m o g ra fsk e in v e sticije. A gregatni ra s t d ru š tv e n o g p ro iz v o d a d ru g im , p o p ra v ilu , z n a tn o većim d elom služi u v e ć a v a n ju d ru š tv e n o g p ro iz v o d a po glavi s ta n o v n ik a , to je s t, e k o n o m ­ sk o m n a p re d o v a n ju . O b razac (22) m ogli sm o sasv im je d n o slv a n o izvesti iz o b ra sc a (19). B ila n am je , m e đ u tim , p o tr e b n a p ro c e d u ra s p ro v e d e n a u jednačin am a (16), (20), (21) i (22) d a b ism o n a osn o v u n je g en e ra lisali p rav ilo d a k a d a se je d n a e k o n o m sk a v eličin a ja v lja k ao p ro iz v o d d ru g e dve, n je n a je k o n tin u e ln a s to p a r a s ta je d n a k a zb iru s to p a r a s ta tih veliči­ n a k o je je sv o jim u m n o š k o m d efin išu . T o će p rav ilo b iti zn a č a jn o za niz re la c ija k o je ćem o u d a lje m te k s tu ra z m a tra ti. 2.3.

Č inioci p riv re d n o g rasta

1. P riv re d n i r a s t je re z u lta t d e lo v a n ja m n o g o b ro jn ih čin ilaca. Svi se o ni, ip a k , m o g u sv esti n a rasp o lo ž iv o st fa k to ra p ro iz v o d n je (ra d ­ ne sn ag e, s re d s ta v a za r a d i p r e d m e ta ra d a ) i n a e fik a s n o st njih o v o g d e lo v a n ja i u p o tre b e . T ako, n a p rim e r, od b r o ja ra d n ik a k o ji su z a p o ­ slen i u p riv re d i (Z) n e s u m n jiv o zavisi o b im d ru š tv e n o g p ro iz v o d a (Y). M eđ u tim , d ru š tv e n i p ro iz v o d u ra z m e ra m a u k u p n e p riv re d e , ta k o đ e, zavisi o d p ro d u k tiv n o s ti r a d a (p) ra d n ik a z a p o sle n ih u p riv re d i, to je st, o d to g a k o lik i je u p ro š e k u g o d išn ji d ru š tv e n i p ro iz v o d po zap o slen o m (p = Y : Z). Iz to g a sled i n a n a m se d ru š tv e n i p ro iz v o d (Y) ja v lja kao um nožak b r o ja z a p o sle n ih u p riv re d i (Z) i p ro d u k tiv n o s ti n jihovo g ra d a (p), o d n o sn o : Y -Z p

(23)

I b ro j za p o sle n ih u p riv re d i i p ro d u k tiv n o s ti n jih o v o g ra d a b it­ n o su u slo v lje n i o b im o m s re d s ta v a za ra d (ilio sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a — K) k o jim a d ru š tv o , o d n o sn o p riv re d a , rasp o la žu . Iz toga sled i d a o b im o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a n a p o s re d a n n ačin, ta k o ­ đe, o d re đ u je u d v o s tru k o m sm islu o b im d ru š tv e n o g pro iz v o d a. Prvo, o d n jih zavisi b ro j r a d n ih m e sta , p a p re m a to m e i b r o j z a p o slen ih r a d ­ n ik a . D rugo, s re d s tv a za ra d , o d n o s n o o sn o v n i p ro iz v o d n i fondovi, po sv ak o m ra d n o m m e stu , o d n o sn o po sv ak o m za p o slen o m , b itn o u tiču n a p ro d u k tiv n o s t ra d a . O tu d a d ru š tv e n i p ro iz v o d u ra z m e ra m a u k u p n e p riv re d e (Y) zavisi od to g a k oliki je o b im o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n ­ do v a (K) i k o lik o se d ru š tv e n o g p ro iz v o d a o s tv a ru je (proizvodi) po je ­ d in ici o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a (e = Y : K), o d n o sn o : Y-Ke

(24)

K o eficijen t efe k tiv n o sti o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a p o k az u je koliko se d ru štv e n o g p ro iz v o d a o s tv a ru je po je d in ic i tih fondova. N jegova je re c ip ro č n a v re d n o s t k a p ita ln i k o e fic ije n t (k) k o ji p o k az u je koliko se 40

o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a an g a ž u je d a bi se o s tv a rila je d n a je d in i­ ca d ru š tv e n o g p ro iz v o d a, o d n o sn o k = K : Y = l / e . O d atle proizilazi a lte r n a tiv n i o b ra z a c za d ru š tv e n i p ro iz v o d sa oslo n cem na ob im (K) i d e lo tv o rn o s t (k) o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a, k o ji glasi:

k

(25)

S ledeći ra n ije iz v ed en a p ra v ila o iz ra č u n a v a n ju k o n tin u e ln ih s to p a ra s ­ ta, iz re la c ija (23), (24) i (25) d o b ija m o tri je d n a č in e za s to p u ra s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a , k o je glase: r v = r z + 1',, r v = r K-f r,. r v —r k —r,.

(26) (27) (28)

D ru g im re č im a , r a s t d ru š tv e n o g p ro iz v o d a (n ) o d re đ e n je (a) ra s to m z a p o sle n o s ti (rz) i p r o d u k tiv n o s ti ra d a (rp) i (b) ra s to m osn o v ­ n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a (r k), te p ro m e n a m a efik a s n o sti n jih o v e u p o ­ tre b e (ra s to m k o e fic ije n ta »e«, o d n o s n o o p a d a n je m k a p ita ln o g k o efi­ c ije n ta »k« ili, š to se, ta k o đ e , d o g a đ a — o p a d a n je m k o e fic ije n ta »e«, o d n o s n o r a s to m k a p ita ln o g k o e fic ije n ta »k«). J e d n a č in a (26) p ru ž a m o g u ć n o sti d a se n a osn o v u n je izvode važni z a k lju č c i o k a r a k te r u p riv re d n o g razv o ja. P riv re d n i razvoj je e k s­ te n ziv an k a d a se p re te ž n im d elo m za sn iv a n a r a s tu za p o slen o sti, a m a ­ n jim d elo m n a r a s tu p ro d u k tiv n o s ti ra d a , to je st, k a d a je: r z> r p ili ^ > 0 ,5 ^ .

(29)

o n je in te n z iv a n k a d a se p re te ž n im d elo m o s la n ja n a ra s t p ro d u k tiv ­ n o sti, m a n jim d e lo m n a r a s t z a p o sle n o s ti, to je s t, k a d a je: r p> r / ili ^ > 0 , 5 ^

(30)

E k s te n z iv a n p riv re d n i razv o j o b ič n o se vezuje za m a n je razv ijen e p r i­ v red e i u p o č e tn im ra z v o jn im e ta p a m a . Reč je o p riv re d a m a sa o b ila ­ tim re z e rv a m a ra d n e sn ag e, a g ra rn o m p re n a s e lje n o š ć u , n isk im p e r c a ­ p ita d ru š tv e n im p ro iz v o d o m , o s k u d n o m a k u m u la c ijo m i sk ro m n im o b i­ m o m o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a. P ro iz v o d n u s tu r k tu r u tih p r iv r e ­ d a o d lik u je d o m in a c ija p o ljo p riv re d e i u o p š te p rim a rn e p ro iz v o d n je n ad in d u s tr ijs k o m i d ru g im v id o v im a p ro iz v o d n je. E k ste n z iv a n p riv re d ­ ni razv o j v re m e n s k i z a k o n ito p r e th o d i in ten ziv n o m k o ji se vezuje za p o o d m a k le ra z v o jn e faze u k o jim a su is c rp lje n e rezerv e n ezap o slen o g ili p o lu z a p o s le n o g a g ra rn o g sta n o v n ištv a , u k o jim a je d ru š tv e n i p ro iz ­ vod p o s ta n o v n ik u već d o v o ljn o v isok d a o m o g u ć av a o b im n ije inv e­ stic ije i n a to j o sn o v i p o v e ć a v a n je p ro iz v o d n ih fo n d o v a z n a tn o b rže od p o v e ć a v a n ja z a p o sle n o s ti. P o što su p riv re d n e in v e stic ije u o sn o v n a s re d s tv a glavni g e n e ra ­ to r p riv re d n o g ra z v o ja , j e r se n jim a k r e ira ju o sn o v n i p ro iz v o d n i fo n ­

dovi, u n jim a dolaze do iz ra ž a ja n ek e veo m a važne k a r a k te r is tik e eksten ziv n o g i in tenzivnog p riv re d n o g razv o ja. O bim o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a (K) je u sv ak o m d a to m v re ­ m e n sk o m m o m e n tu ili p e rio d u (obično u je d n o j godini) d a t k a o p ro iz ­ vod ili u m n o ž ak o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a p o z a p o slen o m (i ovaj p o k az atelj n azivam o te h n ič k a o p re m lje n o st ra d a : q = K : Z) i b ro ja zap o slen ih (Z), to je st: K = Zq

(31)

Sledeći nav ed en o p rav ilo (d efin isali sm o ga p r i iz v o đ en ju o b ra s c a — 22 ) d o lazim o do sa z n a n ja d a r a s t o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a (rk) jed n im delom služi za p o v e ć a n ie b r o ja ra d n ih m e sta i n a to j osnovi za p o v eć av an je za p o slen o sti (r,), a d ru g im delom za p o v eć av an je te h ­ n ičke o p re m lje n o sti ra d a , to je s t p o v eć av an je o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a po ra d n o m m e stu , o d n o sn o po za p o slen o m (r(1). Na ta j način im am o d a je: r K—r z + r fl

(32)

E k ste n z iv a n p riv re d n i razvoj o d lik u je se p re te ž n o m u sm erenošću r a s ta o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a n a p o v eć av an je za p o slen o sti, d o k se n jih o v m a n ji deo u s m e ra v a n a p o v e ć a v a n je te h n ič k e o p re m lje ­ n o sti ra d a , to je s t ek ste n ziv n i p riv re d n i razv o j o p is u ju re la c ije po k o ­ jim a ic: r q> r z ili r q> 0 ,5 r K

(33)

In te n ziv n i p riv re d n i razvoj o d v ija se k a d a se p re te ž n i deo ra s ta o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a u s m e ra v a n a p o v e ć a v a n je te h n ič k e o p ­ re m lje n o sti ra d a , a m a n ji n a p o v eć av an je za p o slen o sti, o d n o sn o : r 7> r q ili r z > 0,5 rK

(34)

E k ste n ziv n i p riv re d n i razvoj o d lik u je in v e stic io n a a k tiv n o s t prev ash o d n o o rije n tis a n a n a g ra d n ju n ovih p ro iz v o d n ih k a p a c ite ta i n a to j o snovi n a p o v eć av an je z a p o slen o sti. S a d rž a j in v e sticio n e ak tiv n o sti k o d in ten ziv n o g p riv re d n o g ra z v o ja p re v a s h o d n o čine re k o n s tru k c ije i m o d e rn iz a c ije p o s to je ć ih p ro iz v o d n ih k a p a c ite ta . N a to j se osnovi, po p rav ilu , ne o tv a ra ju n o v a ra d n a m e sta , n iti se povećava za p o slen o st već se uvećava o bim p ro iz v o d n ih fo n d o v a po je d n o m ra d n o m m e stu , o d ­ n o sn o p o zap o slen o m . Iz to g a sledi d a se p re te ž n a zasn o v an o st ag re g a t­ nog ra s ta d ru štv e n o g p ro iz v o d a n a r a s tu p ro d u k tiv n o sti ra d a , p o p r a ­ vilu, zasniva n a p re te ž n o j u p o tre b i r a s ta o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fondova za p o v eć av an je te h n ič k e o p re m lje n o sti ra d a . N aim e, p ro d u k tiv n o st r a ­ d a je, izm eđu o stalo g , i p re svega, u s lo v lje n a i o d re đ e n a o b im o m i delo tv o rn o šć u o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n dova, te step e n o m razv ijen o sti n au k e i n je n e te h n o lo šk e p rim e n ljiv o s ti, š to dolazi do iz ražaja u te h ­ 42

n ič k o j o p re m lje n o s ti ra d a , te se (uz o d re đ e n e rezerve, a n aim e d a u p riv re d i n e m a s tro g ih k a u z a ln ih veza sa m a te m a tič k o m egzaktnošću ) m ože n a p is a ti d a je: p = f(q) o d n o s n o r p »

rq

(35 )

U r e la c ija m a (27) : r y = r k + r e i (28) : r v = r k — rk fig u rišu s to p e r a s ta k o e fic ije n a ta e fe k tiv n o s ti (rc) i k a p ita ln o g k o e fic ije n ta (rk), k a o o d re d n ic e r a s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a. To za h tev a d o d a tn a o b ja š ­ n je n ja i fo rm u lis a n je n o v ih re la c ija m e đ u ek o n o m sk im v eličin am a k o je o p re d e lju ju r a s t d ru š tv e n o g p ro iz v o d a. P re svega, u z p re tp o s ta v k u d a se k a p ita ln i k o e fic ije n t (»k), o d ­ n o sn o k o e fic ije n t e fe k tiv n o s ti o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a (»e«), ne m e n ja , o d n o s n o d a su n jih o v e p ro m e n e , k a o g o d išn ji p ro še k za v iše­ g o d iš n je p e rio d e p r iliž n o d a te k ao r k ^ 0 i r c % 0 , ta d a je sto p a ra s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a je d n a k a s to p i r a s ta o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o ­ va, o d n o sn o : rv = rK

(36)

N ezav isn o o d to g a d a li n a v e d e n e sto p e r a s ta p o k riv a ju , k ao g o d išn ji p ro šeci, v iše g o d išn ji p e rio d ili p r e d s ta v lja ju r a s t u te k u ć o j u o d n o su n a p re th o d n u g o d in u ili p r e d s ta v lja ju k u m u la tiv a n ra s t u te k u ćo j u o d n o s u n a b a z n u g o d in u p o s m a tra n o g p e rio d a , u vek je r k = K : K. P o što je p r ir a s t o s n o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a r e z u lta t p riv re d n ih in ­ v e s tic ija u o sn o v n a s re d s tv a , je d n a č in u (36) m o žem o p is a ti u o b lik u . ^ _

AKt _

It

r>- “k;— kt

f

.

(37)

D eleći b ro jila c i im e n ila c k r a jn je g d esn o g č la n a re la c ije (37) sa Y (to je o z n a k a za d ru š tv e n i p ro iz v o d ), d o b ija m o : Fy — K0/Yo ~~

P o k a z a te lj »i« p r e d s ta v lja s to p u p r iv re d n ih in v e stic ija u o sn o v n a s re d ­ stv a, o d n o s n o k a z u je k o ji se deo d ru š tv e n o g p ro iz v o d a iz d v aja za p r i­ v re d n e fik s n e in v e stic ije . N a ta j n a č in n a m se s to p a r a s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a , u z p re tp o s ta v k u n e z n a tn ih z a n e m a rljiv ih p ro m e n a u k a p i­ ta ln o m k o e fic ije n tu , ja v lja k a o k o lič n ik s to p e p riv re d n ih fik s n ih (u o s­ n o v n a s re d s tv a ) in v e stic ija i p ro s e č n o g k a p ita ln o g k o e fic ije n ta . P o što z a n e m a ru je m o p ro m e n e u k a p ita ln o m k o e fic ije n tu to n a m se (K 0 : y 0) je d n o s ta v n o ja v lja k a o »k« b ez s u b s k r ip ta k o jim b i se o b eležav alo vrem e. P o što se v eličin e u re la c iji (38) u v ek o d n o s e n a ta č n o d e fin isa n i s e g m e n t v re m e n a , to se i s to p a r a s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a u to m o b ­ ra s c u ja v lja k a o d is k r e tn a (k u m u la tiv n a ili p ro s e č n a g o d iš n ja za v iše­ g o d iš n ji p e rio d ili je d n o s ta v n o g o d iš n ja s to p a r a s ta u je d n o j u o d n o su n a p r e th o d n u g o d in u ). O b ra z a c (38) je p o z n a t u ek o n o m sk o j lite r a tu r i 43

kao H a ro d — D om arov m odel p re m a im en im a a u to ra k o ji su ga p rv i io rm u lisa li. I m a ju ć i u vidu navedeni m o m e n t d a je k =

- i, vršeći zam en u e

u o b ra s c u (38) d o b ija m o njegov a lte rn a tiv n i izraz: r y'= ie . . .

(3 9 )

po ko m e n am se d is k re tn a s to p a r a s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a (kao k u ­ m u la tiv n a ili kao g o d išn ji p ro š e k za v išeg o d išn ji p e rio d , o d n o sn o je d ­ n o stav n o kao sto p a ra s ta u je d n o j, b ilo k o jo j god in i u o d n o s u n a p r e t­ h o d n u ) ja v lja kao u m n o ž ak u če šća in v e stic ija u d ru š tv e n o m pro iz v o d u (»i«) i k o e fic ije n ta e fe k tn o s ti »e«. 3. Dve su d o d a tn e d o p u n e p o tre b n e je d n a č in a m a (38) i (39) u p r a ­ vo zbog toga što o n e (a) u z im a ju d a sve p riv re d n e fik sn e in v e sticije d o p rin o se ra s tu o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a i (b) š to p re tp o s ta v lja ­ ju d a se k o e fic ije n ti »k« (k a p ita ln i k o e fic ije n t i »e« (k o e fic ije n t efek ­ tiv n o sti o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fondova) ne m e n ja ju . O va dva n jih o v a » n ed o statka« o tk la n ja m o u te k s tu k o ji sledi. a) P riv re d n e fik sn e in v e stic ije je d n im delom služe za za m en u d o ­ tr a ja lih i is tro š e n ih o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o v a. T aj n jih o v deo n a ­ zivam o k o m p e n z a c io n im in v e s tic ija m a i o b eležav a m o sa Rf. S v o jim d r u ­ gim , d alek o većim d elom , p riv re d n e in v e stic ije u o sn o v n a s re d s tv a služe za n jih o v o u v e ć a v a n je ili p ro š ire n o r e p ro d u k o v a n je i ta j n jih o v deo se n aziv a n o ve in v e stic ije . N jih ćem o o b eležiti sa I'. Iz to g a sledi da sam o nove in v e sticije g en e rišu ( k re ira ju , s tv a ra ju ) p r ir a s t p ro iz v o d n ih fo n d o v a u p o s m a tra n o j je d in ic i v rem en a, te d a važi id e n tite t (je d n a ­ k o st) = I ’. U to m s lu č a ju u k u p n e in v e stic ije u osn o v n e p ro iz v o d ­ ne fo n d o v e (I) d a te su k ao z b ir k o m p e n z a c io n ih (Rf) i n ovih ( I ’) in­ v esticija, o d n o sn o : I = R f+ r

(40)

Deleći je d n a č in u (40) sa »Y« (d ru š tv e n i proizvod) d o b ija m o s to p u in ­ v esticija (i = I : Y) k o m p o n o v a n u o d s to p e k o m p e n zacio n ih (rr -f- R f : Y) i sto p e novih (i’ = I ' : Y) in v e stic ija , to je st: A = ^ L + - i l - odnosno i = r, + i’

(41)

P o što sam o s to p a no v ih in v e stic ija g en e riše ra s t o sn o v n ih p ro ­ izv o d n ih fo n d o v a i p o s re d s tv o m n jih ra s t d ru š tv e n o g p ro iz v o d a i p o š ­ to je o n a je d n a k a razlici sto p e in v e stic ija (i) i sto p e k o m p e n zacio n ih in v e stic ija (rr), n je n im u v rš ta v a n je m u o b ra s c e (38) i (39) oni p o s ta ju : r v~ P re th o d n o k a ra k te ra , 44

— "k~

(42>

1

r Y= ie —r fe

(43)

ra š č la n ja v a n je više je te o rijsk o -sazn ajn o g , nego p ra k tič n o g zbog to g a što je sv ak a za m en a o sn o v n ih p ro iz v o d n ih fo n d o ­

va is to v re m e n o i n jih o v o u v e ć a v a n je i š to se ta dva m o m e n ta u toliko j m e ri p r e p h c u d a ih je , p ra k tič n o , n em o g u će o d v o jiti. b) P re tp o s ta v k a p ro m e n ljiv o sti k o e fic ije n a ta , m a koliko te p r o ­ m e n e m a rg in a ln o u tic a le n a r a s t d ru š tv e n o g pro iz v o d a, za h tev a da se o b ra s c i (38) i (39), o d n o s n o s a d a o b ra s c i (42) i (43), d o p u n e i s to p a m a r a s ta k o e fic ije n ta e fe k tiv n o s ti (re =

1) i k a p ita ln o g k o e fic ije n ta

(rt = -------------1) ta k o d a s a d a g lase:

(45) r v = i e i ~ r te i +

eo

—1

(44)

Z a m e n ju ju ć i iz raze (r f : k,) i (rfeO s a »a«, a iz raze ( k i/k 0— 1) i (e,/e0— 1) sa »u«, te p o d ra z u m e v a ju ć i d a se u je d n a č in a m a (4 5 ) i (46) p o sle ovih s m e n a k o e fic ije n ti »k« i »e« o d n o s e n a te k u ć i p e rio d , o ne p o s ta ju : r y= —a + u y k r y = ie —a + u

(46) (47)

J e d n a č in e (46) i (47) su u lite r a tu r i p o z n a te kao m odel kalecko g , a o v d e s m o izložili so p stv e n i (naš) m e to d n jih o v o g iz v o đ en ja. K alecki je p a r a m e ta r »a« n az v ao k o e fic ije n to m z a s ta re v a n ja a p a ra m e ta r »i« k o e fic ije n to m u s a v rš a v a n ja . U n a š o j an a lizi p riv re d n o g ra z v o ja Ju g o ­ slav ije (glava 6 ) č ita la c će p r e p o z n a ti č ita v niz k o n s ta ta c ija za sn o v an ih n a iz lo žen o m m o d e lu i n a ć i e m p irič k i m a te rija l d a i sam p ro v e ra v a v a­ lja n o s t n a v e d e n ih re la c ija . 4. U d o s a d a š n jim iz la g a n jim a b ilo je reči o fa k to rim a k o ji n e p o ­ s re d n o o p re d e lju ju o b im i d in a m ik u d ru š tv e n o g p ro iz v o d a. R ečeno je d a d r u š tv e n i p ro iz v o d d e fin iš e m a te rija ln e o k v ire fin a ln e p o tro š n je . T a je k o n s ta ta c ija n a č e ln o ta č n a ali p o v re m e n o , n a k ra ć i ili duži rok, u n u tr a š n j a fin a ln a p o tr o š n ja m o že d a b u d e m a n ja o d d ru š tv e n o g p r o ­ izv o d a ili d a se p ro te ž e izvan n je g o v ih o k v ira . T om e d o p rin o s i ra z m e ­ na r o b e i u s lu g a s a in o s tra n s tv o m . V iše o to m e b iće reči u glavi 8 . Ov­ de, m e đ u tim , u k r a t k o d e fin iš e m o o sn o v n e p o jm o v e, k a k o bi se m ogla u n a s ta v k u p r a t iti iz la g a n ja o p riv re d n o m ra z v o ju (glava 6 ). R az m en a ro ­ b a i u s lu g a o b u h v a ta se ta k o z v a n im b ila n s o m te k u ć ih tra n s a k c ija sa in o s tra n s tv o m . O n je z b irn i iz raz trg o v in sk o g b ila n s a (ili b ila n s a ro b ­ n ih tr a n s a k c ija ) i b ila n s a u s lu g a (ili b ila n s a n e ro b n ih tra n s a k c ija ). T r ­ g o v in sk i b ila n s p r e d s ta v lja p re g le d u v o za i izvoza m a te r ija ln ih d o b a ra (ro b a ), a b ila n s u s lu g a — p re g le d »izvoza« i »uvoza« u s lu g a (s a o b ra ć a j, tu riz a m , in v e stic io n i ra d o v i k o je izvode d o m a ć i p riv re d n i s u b je k ti u in o s tr a n s tv u i ra d o v i k o je o b a v lja ju in o s tr a n a p re d u z e ć a u n ašo j zem ­ lji, itd .). K a d a je b ila n s te k u ć ih tr a n s a k c ija n e g a tiv a n , to je s t, k a d a je izvoz r o b a i u s lu g a m a n ji o d n jih o v o g u voza, ta d se za ta j iznos (d e­ 45

fic ita u razm en i) uvećava d ru š tv e n i p ro iz v o d , p a d o b ija m o raspoloživ i p ro iz v o d (ili rasp o lo ž iv a sre d stv a ). D eficit b ila n s a te k u ć ih tra n s a k c ija n a ta j n ač in i za to lik o p o većava d o m a ć u fin a ln u p o tro š n ju van o k ­ v ira d ru štv e n o g pro iz v o d a. Po p ra v ilu , n jim e se u v eć av a d o m a ć a a k u ­ m u la c ija i n a to j osnovi in v e stic io n a p o tro š n ja . O n je , k ao ta k av , i ra z ­ v o jn i čin ilac d o m a će p riv re d e , p o d u slo v o m d a se in o s tr a n a sre d s tv a efik a sn o in v e stira ju . K ad a je b ilan s te k u ć ih tr a n s a k c ija p o zitiv a n , to je st, k a d a je izvoz ro b a i u s lu g a veći od uvoza, ta d a je fin a ln a p o tro š ­ n ja u zem lji m a n ja od d ru š tv e n o g p ro iz v o d a za iznos s u ficita. Deo d r u ­ štv en o g p ro iz v o d a je n a ta j n ač in tr a jn o (kao p om oć) ili p riv re m e n o (kao k re d it) u s tu p lje n in o s tra n s tv u ili je sm e š te n u devizne rezerve. O to m e će d e ta ljn ije b iti reči u o d g o v a ra ju ć e m (osm om ) p o g la v lju . O vde ističem o d a se d eficito m u ra zm en i sa in o s tra n stv o m u v eć av aju in v e­ stic io n e m o g u ć n o sti ze m lje, a u k u p n e se in v e stic ije (I) ja v lja ju kao in ­ v esticije iz d o m a ćih izvora (Id) i in v e stic ije iz in o s tra n ih izvora (L), to je st:

Deleći o b e s tr a n e je d n a k o s ti (48) sa Y (d ru š tv e n i pro iz v o d ) d o b ija m o s to p u in v e stic ija , k o m p o n o v a n u o d s to p e in v e stic ija iz d o m a ć ih izvora (id = Id : Y) i s to p e in v e stic ija za sn o v an e n a in o s tra n im s re d s tv im a (ii = I, : Y), o d n o sn o ? (49) N a ta j n ač in p riv re d n i r a s t d elo m n alazi p o d rš k u u in o s tra n im s re d ­ stv im a n a bazi d e fic ita u ra z m e n i sa in o s tra n s tv o m , o d n o s n o n a bazi in o s tra n ih k re d ita ili p o m o ć i. U svim d o s a d a š n jim re la c ija m a u k o ji­ m a je s a d rž a n a s to p a in v e stic ija k ao o d re d n ic a p riv re d n o g r a s ta , o n a m ože b iti z a m e n je n a z n a č e n je m k o je im a u o b ra s c u (49). P rim e ra r a ­ di, o b ra sc i (38) i (39) s a d a bi glasili: (50) r Y = i e = (id + ii)e

(51)

O b rasci (50) i (51) p ru ž a ju m o g u ć n o st d a se r a s t d ru š tv e n o g p ro iz v o d a ta k o đ e ra š č la n ju je n a o n a j d eo k o ji im a o slo n a c u in v e stic ija m a iz do ­ m a ćih izvora (id : k ili id • e) i in v e stic ija m a in o s tra n o g p o re k la (ii : k ili ii • e). 2.4. U kra tko o p ra ć e n ju s tr u k tu r n ih p r o m e n a 1. Već sm o u u v o d n o m p o g la v lju is ta k li d a su s tr u k tu r n e p r o ­ m ene n aiv ažn iji k v a lite t p riv re d n o g razv o ja. Za k v a n tita tiv n o p ra ć e n je s tr u k tu r n ih p ro m e n a p o s to je ra z ra đ e n i s u p tiln i m a tem atič k o -ek o n o m sk i p o stu p c i i p ro c e d u ra . U ovom iz la g a n ju o to m e neće b iti reči, je r je o b im k n jig e u n a p re d o g ran ičen i d e fin sa n p ro g ra m o m v o jn ih aka46

d e m ija i s to e k o n o m ija n ije s p ecijalizo v an a p ro fe s io n a ln a o rije n ta c ija c ita o c a k o jim a je k n jig a n a m e n je n a . Z a d ržav am o se sam o n a nekim n a jv a ž n ijim p a ra m e tr im a . 2. P riv re d n i razv o j u J u g o sla v iji p o sle d ru g o g sv etsk o g r a ta im a in d u s tr ija liz a c iju k a o svoj o sn o v n i sa d rž a j. In d u s trija liz a c ija je , u su ­ štin i, razv o j u k u p n e p riv re d e (i d ru š tv e n ih d e la tn o s ti, ta k o đ e) k o ji se o d v ija p o d u tic a je m b rzo g ra z v o ja in d u s trije , to je s t, to je razvoj u k u p ­ ne p riv re d e u k o m e p re d n ja č i in d u s trija . U s u štin i, in d u s trija liz a c ija d a lje zn a či o s lo b a đ a n je p riv re d e o d sv o jih a g ra rn o -s iro v in sk ih a tr ib u ­ ta i n je n o p r e r a s ta n je u ra z g ra n a tu p ro iz v o d n u s tr u k tu r u k o jo j osn o v ­ n a o b e le ž ja d a ju p r e r a d a a g r a rn ih i in d u s trijs k ih siro v in a , te n a to j o sn o v i p ro iz v o d n ja m o d e rn ih s re d s ta v a za ra d (oprem e) p o tro š n ih d o ­ b a ra i e n e rg ije . U to k u in d u s trija liz a c ije v rše se v iš e s tru k e s tr u k tu rn e p ro m e n e — p o v e ć a v a se u d e o n e p o ljo p riv re d n o g , a s m a n ju je u d eo p o ­ ljo p riv re d n o g u u k u p n o m sta n o v n ištv u , in d u s tr ija povećava, a p o ljo p ri­ v re d a s m a n ju je svoj u d e o u fo r m ir a n ju d ru š tv e n o g p ro iz v o d a, u o s­ n o v n im p ro iz v o d n im fo n d o v im a , itd . S tr u k tu r n e p ro m e n e su i sa m e čin ila c p riv re d n o g ra s ta . Ako, n a p rim e r, r a d n a s n a g a n a p u š ta p o ljo p riv re d u i p relazi u in d u s triju , o n a p o s ta je p r o d u k tiv n ija s o b z iro m n a to d a je u in d u s triji te h n ič k a o p ­ r e m lje n o s t ra d a veća n eg o u p o ljo p riv re d i i d a u in d u s tr iji r itm ik u p ro iz v o d n je ne d ik t ir a j u p r ir o d n i uslo v i k ao u p o ljo p riv re d i (sezonski p re k id i i k a m p a n je u ra d u ). S tr u k tu r n e p ro m e n e su p ro g re s iv n e p o p ra v ilu o n d a k a d a se o d ­ v ija ju u z r a s t p ro iz v o d n je u svim p riv re d n im o b la stim a . N jih o v u o s ­ n o v u i is h o d iš te čin i d ife re n c ira n i (n e je d n a k ) r a s t p ro iz v o d n je u ra z ­ ličitim p riv re d n im o b la stim a . P re m a to m e, n ije s u š tin a in d u s trija liz a ­ cije d a in d u s tr i ja p o v eć av a s v o ju p ro iz v o d n ju uz z a u s ta v lja n je ra s ta p ro iz v o d n je d ru g ih p riv r e d n ih o b la s ti već, n a p ro tiv , d a d ru g e p riv re d ­ ne o b la s ti p o v e ć a v a ju s v o ju p ro iz v o d n ju p o d u tic a je m bržeg ra s ta in ­ d u s tr ijs k e p ro iz v o d n je . B rz u k u p a n p riv re d n i r a s t je , p re m a tom e, u s ­ lov i za b rz e s tr u k tu r n e p ro m e n e . N aim e, s a m o k a d a je u k u p a n p r i­ v red n i r a s t v eo m a b rz , p o s to ji m o g u ć n o st za d ife re n c ira n u s k a lu ra s ta p ro iz v o d n je p o p riv re d n im o b la stim a . P rim e ra ra d i, p ri sto p i ra s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a o d 1 d o 3 % , p ro s e č n o g o d iš n je o g ra n ič e n e su m o g u ć n o sti d ife re n c ira n o g r a s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a p o je d in ih p r i­ v re d n ih o b la s ti, to je s t, m a lo je v e ro v a tn o d a n ek e o d n jih beleže ra s t p ro iz v o d n je o d 7, 8 ili 10% p ro s e č n o g o d išn je . Te su m o g u ć n o sti, m e­ đ u tim , v elik e a k o je p ro s e č n a g o d iš n ja s to p a ra s ta d ru š tv e n o g p ro iz ­ v o d a 5, 6 ili v iše p o s to ta k a . O tu d a , d ak le, i g e n e ra ln o p ra v ilo d a se p riv re d n i r a s t i s tr u k tu r n e p ro m e n e n alaze u č v rs to j in te ra k c iji — n a dugi ro k n e m a p riv re d n o g r a s ta bez s tr u k tu r n ih p ro m e n a i o b rn u to . 3. N a jv a ž n iji k o m p le k s s tr u k tu r n ih p ro m e n a u to k u in d u s tr ija ­ lizacije sv o d i se n a p r e r a s ta n je in d u s tr ije u v o d eć u p riv re d n u o b la st. To se, p r e svega, o d n o s i n a p ro iz v o d n ju . O beležim o sa YiU i Yit d ru š ­ tv en i p ro iz v o d in d u s tr ije u p o č e tn o j (n u lto j) i p o s le d n jo j (obeležim o je sa »t«) g o d in i p o s m a tra n o g p e rio d a . Is to ta k o , o b eležim o sa yi0 i yn u češće d ru š tv e n o g p ro iz v o d a in d u s tr ije u d ru š tv e n o m p ro iz v o d u u k u p ­ ne p riv re d e u p o č e tn o j i p o s le d n jo j g o d in i p o s m a tra n o g p e rio d a , to je st: 47

Yio=

i

yi’ = ^ 7

n = -----

P o sled n ji o b ra za c s m o p rim en ili u izr a ču n a v a n ju p erio d a is c r p iv o s ti rezervi u glja. Izvor n aved en u b e le š c i 17. n , 2l) Izr a ču n a to p rem a izv o r im a J u g o sla v ija 1945— 1964, S ta tis tič k i p regled , B eograd , n o v em b ra 1965, str . 146. i SGJ — 1985, str a n a 268. 7; Izvor n a ved en u b e le š c i 17.

65

rek e (D rava, S ava, M orava, B osna i d ru g e) im a ju m a n je p adove, p a im je i e n e rg e tsk i p o te n c ija l m a n ji. U koliko b i u n a re d n im g o d in a m a p ro iz v o d n ja h id ro e le k trič n e e n e rg ije b ila p o v eć an a u p ro š e k u g o d išn je za po 5% (dakle, n e š to b rže o d p la n ira n o g r a s ta d ru š tv e n o g p ro iz v o d a J u g o slav ije do 2000 godine), o n d a b i se za 15 g o d in a , d ak le, do iste k a ovog sto leća, d o stig la g o d iš n ja p ro iz v o d n ja od 5 5 m ilija rd i k ilo v at čalova, k o lik o iznosi ek o n o m sk i p o d o b a n za e k s p lo a ta c iju h id ro e n erg etski p o te n c ija l n aših re k a . To z a p ra v o k a z u je d a, d u g o ro č n o p o s m a tra n o , h id ro e n e rg ija n ije tr a jn ija e n e rg e ts k a b u d u ć n o s t n aše zem lje, k ao u o ­ stalo m ni d ru g ih zem alja. 3. N aša ze m lja n em a b o g a tih n a la z iš ta n a fte . N ad a se k rije u čin jen ici da je is tra ž e n o s t rezervi ovog en e rg e ts k o g r e s u rs a m ala. B i­ la n sn e rezerve n a fte iznose svega o k o 40 m ilio n a (ili ta č n ije 39.952 h i­ ljade) to n a . V an b ilan sn e su v iš e s tru k o veće i iznose 259,4 m ilio n a tona. P o ten c ija ln e rezerve su zn a tn o veće od b ila n s n ih i v an b ila n sn ih , ali jo š uvek p o u zd a n o slo n ac s o b z iro m n a n eizv esn o st n jih o v o g p o s to ja n ja i jo š veću n eizv esn o st m o g u ć n o sti i ek o n o m sk e is p la tiv o s ti n jih o v e ek s­ p lo a ta c ije .22 P ro izv o d n ja n a fte u n ašo j zem lji izn o sila je 1939. god in e tek je d ­ n u h ilja d u to n a . V eć p rv ih p o s le ra tn ih g o d in a ta p ro iz v o d n ja beleži nagli sk ok (1947. iznosi 33 h ilja d e to n a ). P ro iz v o d n ja n a fte 1984. g od i­ ne iznosi oko 4 m ilio n a (ta č n ije 4.044 h ilja d e ) to n a . N a ta j n ač in , p ro iz ­ v o d n ja je u p ro š e k u g o d iš n je p o v eć av an a za po 13%. T ako b rz ra s t p ro iz v o d n je p ro is tič e iz v rlo n isk e s ta r tn e o snove p ro iz v o d n je (u 1947. god. 33 h ilja d e to n a ). U k a s n ije m to k u r a s t p ro iz v o d n je n a fte izložen je u s p o ra v a n ju i p o v rem en o m sm a n jiv a n ju , ta k o d a je p ro iz v o d n ja u 1984. go d in i m a n ja nego u 1978. Z apazim o u s p u t d a se sa u sp o ra v a n je m r a s ­ ta p ro iz v o d n je n a fte u b rz a v a o r a s t p ro iz v o d n je u g lja. (G odine 1978. p ro iz v o d n ja u g lja je izn o sila 39,7, a 1984. — 65,1 m ilio n to n a , o d n o sn o u to m v rem en sk o m in te rv a lu o n a u p ro š e k u g o d išn je ra s la za po 8 ,2 % ).24 N a osnovu b ila n s n ih rezervi ne m ože se ra č u n a ti n a d u g o ro č n iju p ro iz v o d n ju n afte, ali tre b a im a ti u v id u m o g u ć n o sti p r e tv a r a n ja v an ­ b ilan sn ih i p o te n c ija ln ih rezervi u b ila n s n e rezerve sa n a p re d o v a n je m te h n ik e i te h n o lo g ije u e k s p lo a ta c iji n a fte i sa d a ljim geološkim is tra ­ živ an jim a. 4. U kupne rezerve p riro d n ih p lin o v a u n ašo j zem lji iznose 225 m ilija rd i k u b n ih m e ta ra . B ilan sn e rezerv e iznose 46,2, v a n b ilan sn e 48,2 i p o te n c ija ln e 130,7 m ilija rd i k u b n ih m e ta ra . P ro izv o d n ja p riro d n ih p lin o v a je u p o sle d n jo j p re d ra tn o j g od i­ ni izn o sila 2,6 m ilio n a k u b n ih m e ta ra . U p rv im p o s le ra tn im go d in a m a o n a se naglo uvećava (1946 — 8,5, a 1947 — 11,6 m ilio n a m 3) d a bi su k cesiv n im ra s to m 1984. god in e d o stig la ob im od oko 2 m ilija rd e k u ­ b ik a (ta čn ije 1983 — 2.090 m ilio n a , a 1984 — 1998 m ilio n a m 3). N jen a g o d išn ja s to p a ra s ta za ceo p o s le ra tn i p e rio d (1948— 1984, 1947 = 100) iznosi 13,9%. Ta s to p a ra s ta je izu zetn o v iso k a i zbog v rlo n isk e s ta r t­ ne osnove. J a s n o je da b ila n s n e rezerve o b e z b e đ u ju p ro iz v o d n ju n a niIzvor naveden u b elešci 16. ' Iz.vor naveden u b elešci 20.

66

v o u 1984. g o d in e za n a re d n e 23 g o d in e . T aj se p e rio d s k ra ć u je zavisn o o d b rz in e r a s ta p ro iz v o d n je u n a re d n im g o d in a m a , te č ita la c to m ože i s a m iz ra č u n a ti, k o r is te ć i o b ra z a c s a d rž a n u b elešci 9 . ovog p o g la v lja . O vde, m e đ u tim , važi is ti z a k lju č a k , r a n ije izveden za n a ttu : rezerv e p r ir o d n ih p lin o v a n is u d o v o ljn o is tra ž e n e , a v iso k e v a n b ila n s n e i p o te n ­ c ija ln e za lih e s v a k a k o će n a p re d o v a n je m te h n o lo g ije i d a ljim geolo š­ k im is tr a g a m a p re la z iti u b ila n s n e . 5. R e g is tru je m o u k r a tk o d a u k u p n e reze rv e u ra n a u n ašo j ze m ­ lji iz n o se 84,9 m ilio n a to n a . U o k v iru to g a b ila n s n e rezerv e iznose 2 ,o, v a n b ila n s n e 3,3 i p o te n c ija ln e 79,3 m ilio n a to n a . U o k v iru b ila n s n ih r e ­ ze rv i n jih o v is k o r is tiv i d e o iz n o si 1,9 m ilio n a to n a . R a č u n a se d a bi n a o s n o v u b ila n s n ih re z e rv i u ra n o v e ru d e u n a š o j ze m lji m ogle d a r a ­ d e tr i n u k le a rn e e le k tra n e . I s to ta k o , s a m a ru d a u ra n a v rlo m a lo u če­ s tv u je u tro š k o v im a p ro iz v o d n je a to m s k e en e rg ije , ta k o d a se p ro iz ­ v o d n ja ove e n e rg ije m o ž e z a s n iv a ti i n a u v o zn o j ru d i. M e đ u tim , p ro iz v o d n ja a to m s k e e n e rg ije p re d m e t je o z b iljn ih kontra v e rz i. R izici p o p r ir o d n o o k ru ž e n je i lju d s k e živ o te su v elik i (od m o ­ g u ć ih k v a ro v a n a r e a k to r im a i n e k o n tr o h s a n e ra d ija c ije k o ja o tu d a p o ­ u če , o d te š k o ć a s k la d iš te n ja o tp a d n ih m a te r ija la k o ji z a u rž a v a ju m o ­ g u ć n o s t i o p a s n o s t d a lje g z r a č e n ja — n u k le a rn e e le k tra n e su p o s e b n o o p a s n e u r a t n im u s lo v im a , k a d a slu že k a o m e ta a g re s o ru , itd.). 6 . Z a k lju č u ju ć i iz la g a n ja o e n e rg e ts k im iz v o rim a n a v o d im o opš tu te n d e n c iju u s v e tu d a se u s t r u k tu r i p r im a r n e e n e rg ije p o s le d n jih d e c e n ija s m a n ju je u č e šć e u g lja , a p o v e ć a v a u če šće o s ta lih o b lik a p r i­ m a r n e e n e rg ije (n a fte , g a s a i h id ro e n e rg ije ). U galj i n a f ta su, ip a k , d v a g la v n a o b lik a p r im a r n e e n e rg ije i n jih o v o u č e šć e u p o tr o š n ji e n e rg ije čin i o k o 9 0% . O ni se ja v lja ju i k a o m e đ u s o b n i s u p s titu ti — s m a n jiv a ­ n je u č e šć a u g lja u p o tr o š n ji p r im a r n e e n e rg ije o m o g u ć en o je p o v eć a­ v a n je m u č e šć a n a f te u to j p o tr o š n ji. P r e d n ja te n d e n c ija je u n e k o lik o r e m e ć e n a to k o m s e d a m d e s e tih g o d in a zb o g p o r a s ta c e n a n a fte n a svets k o m tr ž iš tu . R a č u n a se n a o b r n u ti tr e n d u n a r e d n im d e c e n ija m a — s m a n jiv a n je u d e la n a fte , a p o v e ć a v a n je u d e la u g lja u u k u p n o j p ro iz ­ v o d n ji i p o tr o š n ji p r im a r n e e n e rg ije . E n e r g e ts k i iz v o ri n a š e z e m lje n is u n a r o č ito iz d ašn i. U n e k im a o d n jih z a o s ta je m o z a e v r o p s k im z e m lja m a i za s v e ts k im p ro š e k o m , a u n e k im a p re d n ja č im o (v o d n e sn ag e). I s tr a ž e n o s t n a š ih reze rv i je m a la , te o tu d a s k ro m n e ra z m e re b ila n s n ih i o b ila te ra z m e re v a n b ila n s n ih i p o s e b n o p o te n c ija ln ih z a lih a .

3.3c. Mineralna ležišta m etala i nem etala 1. M in e ra ln a le ž iš ta m e ta la s u p r ir o d n a p re tp o s ta v k a sv ak e in d u ­ s tr ija liz a c ije . U n jih o v o m e k o n o m s k o m o c e n jiv a n ju važne su n a jp r e ra s p o lo ž iv e re z e rv e r u d e u k o jim a je s a d rž a n a k o ris n a m a te r ija m e ­ ta la , a z a tim k v a lite t r u d e m e re n s a d rž a je m m e ta la u n jo j. O sim to g a , n a tr o š k o v e e k s tr a k c ije r u d e u tič e i d u b in a n a k o jo j se n alaze ru d n a le ž iš ta i n jih o v a p r is tu p a č n o s t. V iso k i tro š k o v i e k s tr a k c ije ru d e , viso k i tro š k o v i d o b ija n ja m e ta la iz n je i s iro m a š tv o ru d e č e sto m ože b iti ra z ­ lo g d a z e m lja uv o zi r u d u iz in o s tr a n s tv a , o s ta v lja ju ć i sv o je reze rv e neis k o riš ć e n im . T o je s v o js tv e n o i n a š o j ze m lji. 67

C5 r n ro oO 1

cCr n vO i

OOOn vOOO

h'OOV't

-H

>ovo >©m irjOTt-Tjvbuopovd r^lO Or
’? ■'T'O S 9.

U73 s> °> ‘S 9 •So. > o ooo 3 t^ r-

«n — r jf ' OO NO

t£ 5o = 8u g uoo. 3-

on >0 00 >doo -^CMOO

ill *

«££

3

! i 3 is i3 g !3 8 'iS S

68

•a y s -3-3:i ~ g 3 2-3 g 2 rt $ - ° 2 *I 00 §E ~ -s ° M 'R 5? m

rt | | s-3 m C

to«S E ° 7 SSS d fr£"S 3o£ |-

“ “ S s£ 0>